Mine sisu juurde

Hlor

Vikipedii-späi
Hlor ampulas
17
0
0
0
0
7
8
2
Cl
35,4527
Hlor
Hloran nägui spektr

Hlor (Clchlorum latinan kelel) om 17nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan päalagruppas, VIIA), tabluden koumandes periodas.

Ühthižed andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Element om aktivine himižikš lujas. Mülütadas hlorad galogenihe. Hlor om kaikiš enamb levitadud galogen Man kores, sen 21nz' element levigandusen mödhe (126 palad millionas[1]). Löutas enamba valdmeren vedes (19 grammad litras).

Vl 1774 ročine Karl Vil'hel'm Šeele-himik sai puhtast hlorad ezmäižen kerdan. Tedomehed lugiba sidä palakahaks substancijaks sihesai, kuni vl 1810 britanine Hemfri Devi-himik sai hlorad da natrijad keitandsolan elektrolizal i muga todesti hloran elementarišt londust. Hän tariči udele elementale hlorin-nimitust (angl.: chlorine). Elementan nimi libub grekan kelen χλωρός-sanaspäi hlōrósvauhvihand» vai «pakuižvihand»).

Hlor-gaz om toksine i upehtoitai substancii, kävutihe muga Ezmäižen mail'man sodan aigan völ, no sen ühtnendad oma tarbhaižed eläjiden täht. Ristitun hibj 70 kg vedutte mülütab hlor-elementan 95 grammad. Hloran ionad reguliruidas stajiden südäipainut, oma vezisolvajehtusen palaks, ühtnedas fotosintezan processha.

Fizižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Hlor om pakuižvihand kaks'atomine gaz (Cl2, normaližiš arvoimižiš) lujanke harakteriženke metalliž-magedanke hajunke.

Atommass — 35,4527. Ninevuz — 1,56 g/sm³ (enamba mi il'man ninevuz normaližiš arvoimižiš, −35 C° lämudel). Suladandlämuz — 172,2 K (−100,95 C°). Kehundlämuz — 238,6 K (−34,55 C°).

Londuseline hlor kogoneb kahtes stabiližes izotopaspäi: 35Cl (75,78 %) i 37Cl (24,22 %). Tetas 22 ratud radioaktivišt izotopad 28..34, 36, 38..51 atommassanke i kaks' izomärad (34m, 38m). Kaikiš hätkembad ratud izotopad oma 36Cl 301 300 vot pol'čihodamižen pordonke (voib löuta jäl'gid londuses), 39Cl (T1/2 = 56 minutad) i 38Cl (T1/2 = 37 minutad). Niiden ližaks 34mCl-izomäran pol'čihodamižen pord om 34 minutad. Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (nomerad 28..30) vai β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš rikikš vai argonaks.

Himižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Hlor reagiruib läz kaikidenke metalloidenke. Nened muigotandmärad voidas olda: +7, +5, +3, +1, 0, −1. Segoib vedes hüvin. Luja muigotai. Poukahtub vezinikanke reagiruiden päiči vezinikan koncentracijas vähemb mi 5,8 % vai enamba mi 88,3 %.

  1. Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan. Chemistry of the Elements (Elementoiden himii), kahtenz' pästand. Butterworth-Heinemann, 1997. — Lp. 795. (angl.) ISBN 978-0-08-037941-8.