Einšteinii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Einšteinii.
99
2
8
29
32
18
8
2
Es
252,083
Einšteinii
Einšteinijan spektran nägui pala.

Einšteinii (Eseinsteinium latinan kelel) om 99nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ei voi löuta einšteinijad londuses. Se om ratud transplutonine element. Amerikalaine Al'bert Giorso-fizikantedomez' da himik kollegidenke avaitihe einšteinijan Kalifornijan universitetas (Berkli) vn 1952 tal'vkus vezinikbomban poukahtusen jäl'gusiš. Element om nimitadud Al'bert Einšteinan muštoks. Kaik einšteinii tehtas atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Einšteinii om radioaktivine hobedakaz metall. Paramagnetik. Kristalline segluz om kubine tahkonkeskustoittud.

Atommass — 252,083. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,84 g/sm³. Suladandlämuz — 1133 K (860 C°). Kehundlämuz — 1269 K (996 C°, ezimeletaden).

Tetas 19 ratud izotopad 240..258 atommassanke i 3 izomärad (250m, 254m i 256m). Kaikiš hätkembad oma 252Es-izotop 471,7 päiväd pol'čihodamižen pordonke i 254Es (T½=275,7 päiväd).

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.