Mine sisu juurde

Einšteinii

Vikipedii-späi
Einšteinii
99
2
8
29
32
18
8
2
Es
252,083
Einšteinii
Einšteinijan spektran nägui pala

Einšteinii (Eseinsteinium latinan kelel) om 99nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand[vajehta | vajehtada tekst]

Ei voi löuta einšteinijad londuses. Se om ratud transplutonine element.

Tehtas kaiked einšteinijad atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin. Ezmäine makroskopine einšteinijan verd 0,01 mkg vedutte om sadud vl 1961.

Avaidusen istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Amerikaine Al'bert Giorso-fizikantedomez' da himik kollegidenke avaižiba einšteinijan Kalifornijan universitetas (Berkli) vn 1952 tal'vkus ezmäižen vezinikbomban poukahtusen jäl'giš (angl.: Ivy Mike test) Maršallan sariden Enivetok-atollal.

Element om nimitadud Al'bert Einštein-fizikantedomehen muštoks.

Fizižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Einšteinii om radioaktivine hobedakaz metall. Paramagnetik. Kristalline segluz om kubine tahkonkeskustoittud.

Atommass — 252,083. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,84 g/sm³. Suladandlämuz — 1133 K (860 C°). Kehundlämuz — 1269 K (996 C°, ezimeletaden).

Tetas 18 ratud izotopad 240..257 atommassanke i koume izomärad (250m, 254m i 256m). Kaikiš hätkembad oma 252Es-izotop 471,7 päiväd pol'čihodamižen pordonke i 254Es (T½=275,7 päiväd).

Elementan izotopad čihotas erazvuiččin: kätas kalifornijaks päpaloin β-čihodamižen kal't, vai berklijaks päpaloin α-čihodamižen kal't. Fermii sädase jüžmakombiš izotopoišpäi i izomerišpäi β-čihodamižes.

Himižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Elementan muiktuzmärad himižiš reakcijoiš oma +2 i +3.

Nened ühtnendad oma tedoitud: Es2O3, EsCl3, EsOCl, EsBr2, EsBr3, EsI2 и EsI3.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]


Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]