Einštein Al'bert

Einštein Al'bert

saks.: Albert Einstein

Al'bert Einštein vl 1921

Al'bert Einštein (saks.: Albert Einstein ['albɛɐ̯t 'aɪnʃtaɪn]; sünd. 14. keväz'ku 1879, Ul'm, Vürtemberg-kunigahuz, Saksanma — kol. 18. sulaku 1955, Prinston, Nju Džersi, AÜV) — üks' nügüdläižen teoretižen fizikan sädajišpäi, Nobelän premijan fizikas laureat (vl 1921), kundaline šingotai-gumanist. Eli Saksanmas (1879−1893, 1914−1933), Šveicarijas (1893−1914) da AÜV:oiš (1933−1955). Oli mail'man äjiden päuniversitetoiden arvostuzdoktoraks, äjiden Tedoakademijoiden ühtnijaks.

Sädused

Einštein om 300 tedotön sädai fizikas, 150 tedotön istorijas da tedon filosofijas avtor. Hän om neniden tedoteorijoiden sädai:

• Specialine relätivižusen teorii (1905).
• Ühthine relätivižusen teorii (1907−1916).
• Fotoeffektan da lämudenmülün kvantine teorii.
• Einšteinan — Bozen kvantine statistik.
• Braunan kobaidusen statistine teorii.
• Induciruidud sädegoičendan teorii.

Tegii andoi ičeze avtoroiktust, kaik kirjeižid i tedotöiden käzikirjutesid Evrejan universitetale (Jerusalim).

Biografii da kanz

Al'bert oli sündnu German Einštein-edheotajan (1847−1902) i Paulina Einštein-kodiemägen (neiččel Koh, 1858−1920) kanzha. Maja-sizar (1881−1951) oli tedomehel mugažo. Al'bert openui Cürihan tehnižes üläškolas (1896−1900), pästtihe sišpäi rata školopendajan voimusenke.

Oli naižiš kaks' kerdad, akad: Mileva Marič (vspäi 1896, kol. 1948) i El'za Einštein (vspäi 1919, kol. 1936). Koume last sünduihe ezmäižes naimiželos: Lizerl'-tütär (1902, kol. vagahaižel), Gans Al'bert-poig (1904) i Eduard-poig (1910).

Mušt

Oma nimitadud londuses tedomehen muštoks:

• fotoniden lugumäran märičendühtnik fotohimijas;
• einšteinii — himine element nomer 99;
• Asteroid (2001) i Kudmaižen krater, «Einšteinan Rist»-kvazar Pegas-tähthištos;
• Gravitacijan linzoiden effekt — Einšteinan renghad.

Irdkosketused

• Einšteinan elon ozutelend Bernan istorižes muzejas (bhm.ch). (angl.) (saks.) (fr.)