Brüssel'

Brüssel'
Brussel (alam.)
Bruxelles (fr.)
Brüssel (saks.)

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Bel'gii
Eläjiden lugu (2024)	195,546 ristitud
Pind	33,09 km²
Pämez'	Filipp Kloz (heinku 2017—, Philippe Close)
Telefonkod	+32-(0)2
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Lidnan kart (2021)

Brüssel'-lidn (alam.: Stad Brussel / Brussel-Stad [stɑd ˈbrʏsəl] / [ˌbrʏsəl ˈstɑt], franc.: Ville de Bruxelles / Bruxelles-Ville [vil də bʁysɛl] / [bʁysɛl vil], saks.: Brüssel) om Bel'gijan pälidn da valdkundan kaikiš suremban lidnaglomeracijan keskuz. Se om Brüsselin pälidnaižen agjan päkommunaks mugažo.

EÜ:n da PAKO:n päfaterad sijadasoiš neciš lidnas.

Etimologii

«Brüssel'»-nimituz sündui alaman kelen vanhiš sanoišpäi: bruoc «so» da sella «külä», «žilo». Ned znamoitas ühthe «külä (žilo) sol».

Istorii

Legend sanub, miše Ph. Gagerik (vai Sen-Žeri) pani lidnan alust 6. voz'sadal meiden erad. Bruocsella-eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vn 966 Suren Ottonan kirjeižes. Vozil 977−979 saudihe lidnust časounänke Sennanjogen sarel, i lidn šingotaškanzihe. Lidnusen sein oli saudud 11. voz'sadal. Phh. Mihailan da Gudulan päjumalanpert' om saudud vozil 1047−1485.

Brüssel' šingotase mašinansauvomižel (mašiništ tegimišton täht), gastronomijal (enamba kaht tuhad restoranoid), om rahvahidenkeskeižiden organizacijoiden i bankoiden keskuseks, järedaks transporttesol'meks (Brüsselin jogiport ümbriradab 7,8 mln tonnoid jüguid vodes).

Geografijan andmused

Brüsselin pälidnaižen agjan sijaduz valdkundas vn 2011 kartal

Brüssel' sijadase valdkundan keskuzpalas, ümbärdajan Flandrii-regionan keskuzpalan suves, 13 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidnan pind — 32,61 km².

Klimat om ven valdmeren. Voden keskmäine lämuz om +10,4 C°, kezakun-elokun +16..+18 C°, tal'vkun-uhokun +3,2..+4,5 C°. Ekstremumad oma −21,1 C° i +38,8 C°. Paneb sadegid 818 mm vodes, vähemba uhokus (53 mm) i sulakus (54 mm), toižiš kuiš 62..79 mm kus.

Tobmuz

Brüssel'-lidn (sandal'ne) om üks' 19 kommunaspäi Brüsselin pälidnaižes agjas (vn 2008 olend)

Edeline lidnan pämez' (mer) om Ivan Majer (tal'vku 2013 — heinku 2017, Yvan Mayeur).

Eläjad

Vl 2013 lidnan eläjiden lugu oli 166 497 ristitud, vl 2016 — 178 552 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 183 686 eljad vl 1900 i 200 433 eläjad vl 1930. Läz kaht millionad ristituid elädas kaikes lidnaglomeracijas.

Lidnan oficialižed keled oma francijan kel' i alaman kel'. Vl 2006 francijan kel' oli mamankeleks 56 % lidnalaižil, alaman kel' — seičemel procental, i 37 % pagištas molembil kelil da sen enamba kacten ičeze olendha märitud kurol. Brüsselin ristitišton 96 % mahttas pagišta francijan kelel, ka se om ühthižeks paginkeleks lidnas kacmata sijadushe kesked alamankelišt regionad.

Galerei

• 
  Lidnan tobmuden sauvuz (2015)
• 
  Brüsselin päjumalanpert' (phh. Mikoin i Gudulan, 1226−1485, katoline), vn 2015 nägu
• 
  Evrofartalan sauvused vl 2005
• 
  Brüssel' Ekspo vl 2008
• 
  Čomamahton da istorijan muzei (2010)
• 
  Soitoiden muzei (2019)
• 
  Jogiport Brüssel'-lidnas vl 2011
• 
  Manalaižen Brüssel'-Keskuzline-päraudtestancijan tulend vl 2021

Irdkosketused

• Brüssel'-lidnan ohjastusen oficialine sait (bruxelles.be). (fr.) (alam.) (angl.)