Varšav

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Varšav
Warszawa
 Lidnanznam
POL Warszawa COA.svg
 Flag
Flag of Warsaw.svg
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2016) 1 748 916[1] ristitud
Pind 517,24 km²
VaršavWarszawa
Pämez' Hanna Gronkevič-Val'c (2 006-)
Telefonkod +48-22
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2


Lidnan rajonad.

Varšav, pagin. Aršav (pol'š.: Warszawa [varˈʂava], jidiš: וואַרשע / Varše , saks.: Warschau, latin.: Varsovia), täuz' nimituz om Varšav-pälidn (pol'š. Miasto stołeczne Warszawa), om Pol'šanman pälidn (vspäi 1596) da kaikiš suremb lidn. Mugažo se om Mazovijan sodaveikundan administrativižeks keskuseks, mülüb sihe.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt om lidnan statusanke vspäi 1323. Toižen mail'man sodan aigan (1939-1945) Krakov oli pälidnaks, Varšavan 85% oli pandud mantazole, sidä kesken istorine keskuz. Keskusen vaiše pen' pala om udessaudud i vaiše irdpolel.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase valdkundan keskusen päivnouzmas, Visl-jogen randoil, 78..116 m korktusil valdmeren pindan päl. Varšav jagase 18 lidnrajonha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2014 eläjiden lugu oli 1 729 119 ristitud. Enamba 3,1 mln elädas lidnaglomeracijas (6 100,43 km², 2016. voz').

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad, tramvaid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Vspäi 1995 metro radab lidnas (vl 2016 om 2 jonod, 28 stancijad, 29,2 km raudted). Kaks' päraudtestancijad om lidnas.

Frederik Šopenan nimel nimitadud rahvahidenkeskeine soda- da civiline lendimport (WAW) sijadase 8 km keskusespäi lidnan südäimes, sen suvipäivlaskmaiženno röunanno. Sišpäi tehtas reisid mail'madme, Evropan äjihe pälidnoihe da surihe lidnoihe, čarterreisid Keskmeren, Kariban meren da Indižen valdmeren lebutahoihe, jügureisid, mugažo Pol'šanmadme. Toine rahvahidenkeskeine Modlin-lendimport (WMI) sijadase 49 km pohjoižhe Varšavan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan surihe lidnoihe.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Stan na 30.06.2016. // Baza Demografia. Ludność. — Główny Urząd Statystyczny (demografia.stat.gov.pl). (pol'š.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)


Evropan pälidnad
Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako-lidn | Moskv | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs
Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.