Mine sisu juurde

Krakov

Vikipedii-späi
Krakov
Kraków
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2023) 804,237 ristitud
Pind 326,8 km²
Krakov Kraków
Pämez' Jacek Maihrovski
(kül'mku 2002—,
Jacek Majchrowski)
Telefonkod +48−12
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2


Lidnan kart (2017)
Krakov-lidnan magistrat (tobmuden pert')

Krakov (pol'š.: Kraków [ˈkrakuf], saks.: Krakau, jidiš: קראָקע Kroke) om lidn Pol'šanman suves. Se om kahtenz' surtte lidn valdkundas, Penen Pol'šanman sodaveikundan administrativine keskuz. Lidnan keskuz mülüb UNESCO:n mail'man jäl'gusen nimikirjuteshe.

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 965. Se sai lidnan oiktusid vl 1257. Vozil 1038−1596 oli Pol'šanman pälidnaks, vhesai 1734 — pol'šalaižiden kunigahiden vencastusen sijaks.

Krakov šingotase raudan metallurgijan tegimel (ArcelorMittal Poland S.A.), tegimištoližen i elektrotehnižen mašiništon pästandal, IT-kompanijoil, turizmal (kahtenz' sija valdkundas Varšavan jäl'ghe). Mail'man, Suren Britanijan, Saksanman i Skandinavijan kompanijoiden kontorad sijadasoiš lidnas: Google, IBM, Royal Dutch Shell, HSBC, General Electric, ABB, Hitachi, kaik enamba 50 kompjuterprogramiden Comarch-kompanijan päfater sijadase Krakovas.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn seižub Visl-jogen randoil sil sijal, kus jogi kändase laivjogeks, 188..383 m ü.m.t. korktusil. Matkad Varšavhasai om 252 km pohjoižhe orhal vai 296 km avtotedme.

Klimat om ven valdmeren valatoitusenke, kontinentaližen klimatan pirdoidenke, pil'vekaz vodes läbi. Voden keskmäine lämuz om +8,9 C°, kezakun-elokun +17,6..+19,3 C°, tal'vkun-uhokun −0,5..−1,6 C°. Ekstremumad oma −29,9 C° (tal'vku-uhoku) i +37,3 C° (eloku). Kezaaigan minimum om −0,1 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +19,8 C° (uhoku, tal'vku). Ei voi panda halad heinkus-elokus. Paneb sadegid 673 mm vodes, enamba heinkus (98 mm), vähemba tal'vkus-keväz'kus (32..38 mm kus). Paneb lunt 55 päiväd tal'ves. Lumikatken keskmäine korktuz sase kahesha santimetrhasai vilukus. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 70..76 % keväz'kus-elokus, 80..87 % sügüz'kus-uhokus.

Lidnan rajonad

Krakov jagase 18 lidnrajonaks (pol'š.: dzielnica miasta) vspäi 1991, ned oma nomeruidud da vspäi 2002 nimitadud-ki, oz. Dzielnica I Stare Miasto («vanh lidn»).

Edeline lidnan pämez' om Andržei Maria Golaš (Andrzej Maria Gołaś, kül'mku 1998 — kül'mku 2002).

Vl 1939 lidnan eläjiden lugu oli 259 tuh. ristituid. Kaik 769 498 eläjad oli lidnas vl 2018. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd', sodaveikundan nelländez. Lidnaglomeracijan ristitišt om 1,5 mln elajid (2020) 4065,11 nellikkilometrad pindal, vl 2010 oli 1,4 mln eläjid.

Partnörlidnad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Krakoval om 21 partnörlidnad:[1]

Arvokahad sebruzlidnad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
  1. Miasta Partnerskie (Partnörlidnad). — Krakow.pl. (pol'š.)



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)