Gdan'sk
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Pol'šanma |
Eläjiden lugu (2023) | 486,492 ristitud |
Pind | 683 km² |
Pämez' | Aleksandra Dul'kevič (viluku 2019—, Aleksandra Dulkiewicz) |
Telefonkod | +48−58 |
Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Gdan'sk (pol'š.: Gdańsk virktas [ˈgdaɲsk], kašub.: Gduńsk, vozil 1308−1466 da 1793−1945 oli Dancig-nimenke, saks.: Danzig) om lidn Pol'šanman pohjoižes. Se om Pomorjen sodaveikundan administrativižeks keskuseks, kudenz' eländpunkt valdkundas eläjiden lugun mödhe, järed port Baltijan meren randal.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 997. Se sai lidnan statusad vl 1263. Nimitihe langenijan merhe Gdan'-jogen mödhe (pol'š.: Gdania kašuban augotižlibundal), sen nügüdläine nimituz om Motlav (Motława).
Vl 1939 Saksanma ezini tarbhaičendoid pörta lidnad i antta levedoid teid ühtenzoitmaha Päivnouzmaiženke Prussijanke. Pol'sanman pučind tegihe Toižen mail'man sodan formaližeks süks.
Gdan'sk šingotase kivivoihimižel i himižel tegimištoil, laivansauvomižel da laivankohendusel, sömtegimištol. EÜ:n turizman znamasine keskuz kezaaigan. Jartalin ümbriradmižen edheotandad sijaližel torhudel.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase sodaveikundan pohjoižpäivnouzmas, Baltijan meren suvižel randištol, Gdan'skan lahten suvirandal, 0..180 m ü.m.t. korktusil. Om konurbacijas Gdin'-meriportanke i Sopot-kurortlidnanke. Kaks' joged jokstas lidnas: Radun' (103 km pitte, pol'š.: Radunia) i Motlav (Motława 68 km pitte), jäl'gmäine ühtenzoitase Lenivkanke — Vislan del'tan hijamanke, laivanlikund tegese.
Klimat om ven pehmed, valdmeren i kontinentaližen röunal, pil'vekaz lujas tal'vel. Voz'aigad oma erigoittud sel'ktas. Voden keskmäine lämuz om +7,7 C°, kezakun-elokun +15,5..+17,7 C°, tal'vkun-keväz'kun −1,4..+1,8 C°. Ekstremumad oma −29,8 C° (uhoku) i +36,0 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om −0,5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus-elokus. Paneb sadegid 571 mm vodes, enamba heinkus-elokus (70..79 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (24..28 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 72..75 % röunoiš sulakus-heinkus, 85..90 % redukus-uhokus.
Tobmuz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn jagase 34 lidnanlaptaks: kuz' om pol'š.: dzielnica-statusanke i 28 nimitadas osiedle:ks.
Edeline lidnan pämez' om Bogdan Olešek (Bogdan Oleszek, heinku 2001 — kül'mku 2018). Edel vn 2018 kül'mkud lidnan tobmuden pämez' (pol'š.: Prezydent miasta Gdańska) oli Gdan'skan nevondkundan (Rada Miasta Gdańska) ezimez'. Nevondkundan nügüdläine ezimez' om Agneška Ovčarčak (Agnieszka Owczarczak) vn 2018 kül'mkuspäi. Rada kogoneb 34 deputataspäi.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 2014 lidnan ristitišt oli 461 489 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Vll 1980−2019 lidnan ristitišt vajehtihe 456..470 tuhad eläjid röunoiš.
Läz 750 tuhad eläjid om Truimästo-lidnaglomeracijas (2017, pol'š.: Trójmiasto «koumekerdaine lidn»), se om nellänz' surtte valdkundas.
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad, tramvaid i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Kiruhelektrojonused ühtenzoittas aglomeracijan lidnoid.
Rahvahidenkeskeine civiline Gdan'sk-lendimport Leh Valensa-prezidentan nimed (GDN / EPGD, 5,9 mln passažiroid vl 2023) sijadase 12 kilometras lodeheze lidnaspäi.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Lidnan oficialine sait (gdansk.pl). (pol'š.) (angl.) (saks.)
Gdan'sk Vikiaitas |
Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||