Zelöna Gur

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Zelöna Gur
Zielona Góra
 Lidnanznam
POL Zielona Góra COA.svg
 Flag
POL Zielona Góra flag.svg
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2018-06-30) 140 113 ristitud
Pind 278,32 km²
Zelöna Gur Zielona Góra
Pämez' Januš Kubicki
(kül'mku 2 006—)
Telefonkod +48-68
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2


Lidnan shematine kart (2005).

Zelöna Gur (pol'š.: Zielona Góra «vihand mägi», saks.: Grünberg in Schlesien) om lidn Pol'šanman päivlaskmas. Se om ühteks Lübušan sodaveikundan pälidnoišpäi, sodaveikundan kaikiš suremb lidn eläjiden lugun mödhe. Toine pälidn om Gožuv-Vel'kopol'ski.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud 13. voz'sadal. Se sai lidnan statusad vl 1323. Vinan tehmine anikoičeb amussai, jogavozne «Winobranie»-festival' oleskeleb sügüz'kus. Zelöna Gur kändihe industrijan keskuseks 18. voz'sadan lopus tekstil'tegimišton šingotesenke.

Lidnan elektrotehnine sarak pästab GPS-navigacijan i signalizacijan ladimid, ühtneb Evropan kosmižihe projektoihe.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn om ümbärtud mecoil, seižub Oder-jogen alangišton hural pautkel. Matkad Saksanman röunhasai om 60 km päivlaskmha orhal, Varšavhasai om 455 km päivnouzmha avtotedme. Lähembaižed sured lidnad oma Kotbus (Saksanma) 83 km suvipäivlaskmha orhal da Gožuv-Vel'kopol'ski 91 km pohjoižhe orhal.

Zelöna Gur jagase 28 territorialižhe ümbrikho (pol. osiedle).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 eläjiden lugu oli 119 182 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Zelöna Guran universitet radab vspäi 2001.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)