Gožuv-Vel'kopol'ski

Gožuv-Vel'kopol'ski
Gorzów Wielkopolski
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2022)	118,011 ristitud
Pind	85,72 km²
Pämez'	Jacek Voicicki; (tal'vku 2014—,; Jacek Piotr Wójcicki)
Telefonkod	+48−95
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Gožuv-Vel'kopol'ski (pol'š.: Gorzów Wielkopolski [ˈɡɔʐuf vʲɛlkɔˈpɔlskʲi], lühetas Gorzów Wlkp., vhesai 1945 oli Landsberg Vartal-nimenke, saks.: Landsberg an der Warthe), paksus Gožuv muite, om lidn Pol'šanman lodehes. Se om üks' Lübušan sodaveikundan pälidnoišpäi, toine pälidn om Zelöna Gur.

Istorii[vajehta | vajehtada lähte]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1257. Vll 1946−1949 eläjad-saksalaižed oliba deportiruidud Saksanmaha Pol'šanman tobmuden pätandan mödhe. Vll 1975−1998 lidn oli Gožuvan sodaveikundan administrativižeks keskuseks.

Gožuv-Vel'kopol'skii šingotase penen biznesan edheotandoil, avtoelektrižen südäimen tegimel, veterinarižen medicinan i himijan edheotandal, Gožuvan LEK:al.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada lähte]

Lidn sijadase sodaveikundan pohjoižes, Vart-jogen randoil (pol'š.: Warta, Oderan bassein), 19...82 m ü.m.t. korktusil.

Klimat om ven valdmeren valatoitandanke. Voden keskmäine lämuz om +9,4 C°, kezakun-elokun +17..+19 C°, tal'vkun-uhokun 0..+1 C°. Ekstremumad oma −27 C° i +37 C°. Paneb sadegid 556 mm vodes, enamba semendkus-elokus (57..75 mm kus), vähemba uhokus (35 mm) i sulakus (29 mm).

Eläjad[vajehta | vajehtada lähte]

Vl 2020 eläjiden lugu oli 122 589 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 124..125 tuhad eläjid vll 1990−2015 (126 406 ristitud vl 1999). Läz 400 tuhad eläjid om lidnaglomeracijas (2015).

Irdkosketused[vajehta | vajehtada lähte]

Lidnan informacine sait (gorzow24.pl). (pol'š.)

Gožuv-Vel'kopol'ski Vikiaitas

	Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
	Alakarpatan (Žešuv) \| Alaläšan (Belostok) \| Alasilezijan (Vroclav) \| Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') \| Lodzin (Lodz') \| Lüblinan (Lüblin) \| Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) \| Mazovijan (Varšav) \| Opolen (Opole) \| Penen Pol'šanman (Krakov) \| Pomorjen (Gdan'sk) \| Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) \| Silezijan (Katovice) \| Suren Pol'šanman (Poznan') \| Sventokšistan (Kel'ce) \| Varminiž-Mazuran (Ol'štin)