Bidgošč

Bidgošč
Bydgoszcz

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2022)	330,038 ristitud
Pind	175,98 km²
Pämez'	Rafal Bruski (tal'vku 2010—, Rafał Bruski)
Telefonkod	+48−52
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Lidnan kart (2013)

Bidgošč (pol'š.: Bydgoszcz [ˈbɨdɡɔʂt͡ʂ], saks.: Bydgoszcz / Bromberg [ˈbʁɔmˌbɛʁk], latin.: Bidgostia / Bydgostia, Brombergum, jidiš: בידגאש Bidgaš) om lidn Pol'šanman keskuzpalan lodehes. Se om valdkundan kahesanz' surtte lidn, üks' Kujavijan da Pomorjen sodaveikundan administrativižiš keskusišpäi (toine keskuz om Torun').

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1069 kuti zamk. Sai lidnan oiktusid Kazimir Surespäi vl 1346. Villän i keitandsolan torguindan znamasine keskuz Keskaigan.

Bidgošč šingotase kaikenvuiččel mašinansauvomižel (elektrotehnik, tömašinad, tarkoiged, mašiništ tegimišton sarakoiden täht, vagonad), himižel sarakol (organine sintez), mecümbriradmižel, sömtegimištol, finansižil holitišil, nahkan i keramikan pästandal.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz sodaveikundas i valdkundas vn 2006 kartal

Lidn sijadase Vislan randal sen huran Brda-ližajogen (245 km pitte) lanktendanno, 28..106 m korktusil, 60 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Sädab konurbacijad Torun'-lidnanke, matkan sen keskushesai om 42 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal. Matkad Varšavhasai om 225 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai 260 km avtotedme.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +8,5 C°, kezakun-elokun +16,7..+19,1 C°, tal'vkun-uhokun −0,3..−1,5 C°. Ekstremumad oma −29,9 C° (viluku) i +38,3 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −1,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +15,9 C° (tal'vku). Ei voi panda halad heinkus-elokus vaiše. Paneb sadegid 532 mm vodes, enamba heinkus (83 mm), vähemba redukus-sulakus (26..40 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 70..75 % röunoiš sulakus-elokus, 86..90 % redukus-uhokus.

Tobmuz

Lidnan administrativine jagand (2009)

Bidgošč jagase kaks'kümneks ühesaks nimitadud eländmassivaks (pol'š.: osiedle).

Lidnan tobmuden pämez' om prezident (pol'š.: prezydent miasta Bydgoszczy). Edeline lidnan pämez' om Konstanti Dombrovič (Konstanty Dombrowicz, kül'mku 2002 — tal'vku 2010).

Eläjad

Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 358 614 ristitud, vl 2021 — 341 692 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 386 855 eläjad vl 1998. Kaik 470 tuhad eläjid om ezilidnoidenke. Konurbacijan Toruninke ristitišt om läz 800 tuhad eläjid.

Transport

Avtobusad i tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas, niiden ohjanduzkompanii om ZDMiKP Bydgoszcz.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Bidgošč-lendimport Ignacii Jan Paderevskijan nimed (BZG / EPBY, 425 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase koumes kilometras lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Varšavha, Suren Britanijan järedoihe lidnoihe, om sezonižid čarterreisid Keskmeren päivnouzman lebutahoiže.

Galerei

• 
  Lidnan tobmuden sauvuz (2015)
• 
  Phh. Martinan i Mikulain kafedraline päjumalanpert', vn 2023 nägu (riman katoline, om saudud vll 1346−1425)
• 
  Vagonansauvomižen Pesa-koncernan tegim vl 2015 (jonused, vagonad, tramvaid)
• 
  Opera Nova-operteatr (2013)
• 
  Rahvahidenkeskeižen Bidgošč-lendimportan terminal vl 2010
• 
  Bidgošč-Päine-raudtestancijan nügüd'aigaine sauvuz vl 2021

Sebruzlidnad

• Ukrain Čerkasad, Ukrain (vn 2000 sügüz'kun 13. päiväspäi)
• AÜV Hartford, Konnektikut, AÜV (30. sügüz'ku 1996)
• Serbii Kragujevac, Serbii (23. heinku 1971)
• Ukrain Kremenčuk, Ukrain (30. kezaku 2004)
• Saksanma Mangeim, Baden-Vürtemberg, Saksanma (26. kül'mku 1991)
• Kitai Ninbo, Čžeczän, Kitai (28. tal'vku 2005)
• Grekanma Patrad, Grekanma (8. reduku 2004)
• Kazahstan Pavlodar, Kazahstan (10. sulaku 1997)
• Sur' Britanii Pert, Šotlandii, Sur' Britanii (9. semendku 1998)
• Romanii Pitešti, Romanii (22. kezaku 2007)
• Italii Redžo-Emil'j, Italii (12. sulaku 1962)
• Bolgarii Sliven, Bolgarii (9. sügüz'ku 2019)
• Saksanma Vil'gel'mshafen, Alasaksonii, Saksanma (19. sulaku 2006)

Irdkosketused

• Lidnan tobmuden sait (bydgoszcz.pl). (pol'š.) (+ avtomatine äikel'ne känduz)