Mine sisu juurde

Bidgošč

Vikipedii-späi
Bidgošč
Bydgoszcz
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2022) 330,038 ristitud
Pind 175,98 km²
Bidgošč Bydgoszcz
Pämez' Rafal Bruski
(tal'vku 2010—,
Rafał Bruski)
Telefonkod +48−52
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2


Lidnan kart (2013)

Bidgošč (pol'š.: Bydgoszcz [ˈbɨdɡɔʂt͡ʂ], saks.: Bydgoszcz / Bromberg [ˈbʁɔmˌbɛʁk], latin.: Bidgostia / Bydgostia, Brombergum, jidiš: בידגאש Bidgaš) om lidn Pol'šanman keskuzpalan lodehes. Se om valdkundan kahesanz' surtte lidn, üks' Kujavijan da Pomorjen sodaveikundan administrativižiš keskusišpäi (toine keskuz om Torun').

Eländpunktan aluz om pandud vl 1069 kuti zamk. Sai lidnan oiktusid Kazimir Surespäi vl 1346. Villän i keitandsolan torguindan znamasine keskuz Keskaigan.

Bidgošč šingotase kaikenvuiččel mašinansauvomižel (elektrotehnik, tömašinad, tarkoiged, mašiništ tegimišton sarakoiden täht, vagonad), himižel sarakol (organine sintez), mecümbriradmižel, sömtegimištol, finansižil holitišil, nahkan i keramikan pästandal.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Vislan randal sen huran Brda-ližajogen (245 km pitte) lanktendanno, 28..106 m korktusil, 60 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Sädab konurbacijad Torun'-lidnanke, matkan sen keskushesai om 42 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal. Matkad Varšavhasai om 225 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai 260 km avtotedme.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +8,5 C°, kezakun-elokun +16,7..+19,1 C°, tal'vkun-uhokun −0,3..−1,5 C°. Ekstremumad oma −29,9 C° (viluku) i +38,3 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −1,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +15,9 C° (tal'vku). Ei voi panda halad heinkus-elokus vaiše. Paneb sadegid 532 mm vodes, enamba heinkus (83 mm), vähemba redukus-sulakus (26..40 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 70..75 % röunoiš sulakus-elokus, 86..90 % redukus-uhokus.

Lidnan administrativine jagand (2009)

Bidgošč jagase 29 nimitadud eländmassivaks (pol'š.: osiedle).

Edeline lidnan pämez' (pol'š.: prezydent miasta Bydgoszczy) om Konstanti Dombrovič (Konstanty Dombrowicz, kül'mku 2002 — tal'vku 2010).

Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 358 614 ristitud, vl 2021 — 341 692 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 386 855 eläjad vl 1998. Kaik 470 tuhad eläjid om ezilidnoidenke. Konurbacijan Toruninke ristitišt om läz 800 tuhad eläjid.

Avtobusad i tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas, niiden ohjanduzkompanii om ZDMiKP Bydgoszcz.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Bidgošč-lendimport Ignacii Jan Paderevskijan nimed[1] (BZG / EPBY, 425 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase koumes kilometras lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Varšavha, Suren Britanijan järedoihe lidnoihe, om sezonižid čarterreisid Keskmeren päivnouzman lebutahoiže.

  1. Rahvahidenkeskeižen Bidgošč-lendimportan sait (plb.pl). (pol'š.) (angl.)



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)