Bidgošč

Bidgošč
Bydgoszcz
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2022)	330,038 ristitud
Pind	175,98 km²
Pämez'	Rafal Bruski; (tal'vku 2010—,; Rafał Bruski)
Telefonkod	+48−52
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Bidgošč (pol'š.: Bydgoszcz [ˈbɨdɡɔʂt͡ʂ], saks.: Bydgoszcz / Bromberg [ˈbʁɔmˌbɛʁk], latin.: Bidgostia / Bydgostia, Brombergum, jidiš: בידגאש Bidgaš) om lidn Pol'šanman keskuzpalan lodehes. Se om valdkundan kahesanz' surtte lidn, üks' Kujavijan da Pomorjen sodaveikundan administrativižiš keskusišpäi (toine keskuz om Torun').

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1069 kuti zamk. Sai lidnan oiktusid Kazimir Surespäi vl 1346. Villän i keitandsolan torguindan znamasine keskuz Keskaigan.

Bidgošč šingotase kaikenvuiččel mašinansauvomižel (elektrotehnik, tömašinad, tarkoiged, mašiništ tegimišton sarakoiden täht, vagonad), himižel sarakol (organine sintez), mecümbriradmižel, sömtegimištol, finansižil holitišil, nahkan i keramikan pästandal.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase Vislan randal sen huran Brda-ližajogen (245 km pitte) lanktendanno, 28..106 m korktusil, 60 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Sädab konurbacijad Torun'-lidnanke, matkan sen keskushesai om 42 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal. Matkad Varšavhasai om 225 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai 260 km avtotedme.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +8,5 C°, kezakun-elokun +16,7..+19,1 C°, tal'vkun-uhokun −0,3..−1,5 C°. Ekstremumad oma −29,9 C° (viluku) i +38,3 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −1,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +15,9 C° (tal'vku). Ei voi panda halad heinkus-elokus vaiše. Paneb sadegid 532 mm vodes, enamba heinkus (83 mm), vähemba redukus-sulakus (26..40 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 70..75 % röunoiš sulakus-elokus, 86..90 % redukus-uhokus.

Tobmuz[vajehta | vajehtada tekst]

Bidgošč jagase 29 nimitadud eländmassivaks (pol'š.: osiedle).

Edeline lidnan pämez' (pol'š.: prezydent miasta Bydgoszczy) om Konstanti Dombrovič (Konstanty Dombrowicz, kül'mku 2002 — tal'vku 2010).

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 358 614 ristitud, vl 2021 — 341 692 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 386 855 eläjad vl 1998. Kaik 470 tuhad eläjid om ezilidnoidenke. Konurbacijan Toruninke ristitišt om läz 800 tuhad eläjid.

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad i tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas, niiden ohjanduzkompanii om ZDMiKP Bydgoszcz.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Bidgošč-lendimport Ignacii Jan Paderevskijan nimed^[1] (BZG / EPBY, 425 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase koumes kilometras lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Varšavha, Suren Britanijan järedoihe lidnoihe, om sezonižid čarterreisid Keskmeren päivnouzman lebutahoiže.

Sebruzlidnad[vajehta | vajehtada tekst]

Ukrain Čerkasad, Ukrain
AÜV Hartford, Konnektikut, AÜV
Serbii Kragujevac, Serbii
Ukrain Kremenčuk, Ukrain
Saksanma Mangeim, Baden-Vürtemberg, Saksanma
Kitai Ninbo, Čžeczän, Kitai
Grekanma Patrad, Grekanma
Kazahstan Pavlodar, Kazahstan
Sur' Britanii Pert, Šotlandii, Sur' Britanii
Italii Redžo-Emil'j, Italii
Saksanma Vil'gel'mshafen, Alasaksonii, Saksanma

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

↑ Rahvahidenkeskeižen Bidgošč-lendimportan sait (plb.pl). (pol'š.) (angl.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan tobmuden sait (bydgoszcz.pl). (pol'š.) (+ avtomatine äikel'ne känduz)

Bidgošč Vikiaitas

	Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
	Alakarpatan (Žešuv) \| Alaläšan (Belostok) \| Alasilezijan (Vroclav) \| Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') \| Lodzin (Lodz') \| Lüblinan (Lüblin) \| Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) \| Mazovijan (Varšav) \| Opolen (Opole) \| Penen Pol'šanman (Krakov) \| Pomorjen (Gdan'sk) \| Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) \| Silezijan (Katovice) \| Suren Pol'šanman (Poznan') \| Sventokšistan (Kel'ce) \| Varminiž-Mazuran (Ol'štin)

[1] Rahvahidenkeskeižen Bidgošč-lendimportan sait (plb.pl). (pol'š.) (angl.)

[1]