Ol'štin

Ol'štin
Olsztyn
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2019-12-31)	171,979 ristitud
Pind	88,33 km²
Pämez'	Pötr Gžimovič; (keväz'ku 2009—,; Piotr Grzymowicz)
Telefonkod	+48−89
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Ol'štin (pol'š.: Olsztyn [ˈɔlʂtɨn], vhesai 1945 Allenštain, saks.: Allenstein) om lidn Pol'šanman pohjoižes. Se om Varminiž-Mazuran sodaveikundan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1334 kaičendčuhunduseks jogen randal. Se sai lidnan oiktusid vl 1353. Vanhan lidnan pertišton irdoiden verk i varmitusiden pala oma kaičenus tähäsai.

Ol'štin šingotase Michelin-kompanijan järedal šintegimel (šintegim radab vspäi 1967), punümbriradmižel da meblin tehmižel, sömtegimištol (leib-, liha- da maidproduktad, olud), poligrafižel sarakol, tehtas mugažo likkuimid, sobid, sauvondmaterialid.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Lin- (pol'š. Łyna, pruss. Alna), Vadong- (pol'š. Wadąg) da Kortuvk- (pol'š. Kortówka) jogiden da 15 penen järven randoil 7,2 km² ühthiženke pindanke, 88..154 m korktusil valdmeren pindan päl.

Klimat om ven valdmeren, kontinentaližen pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +8 C°, kaikiš lujemb pakaine oli −30,6 C°. Paneb sadegid 642 mm vodes, enamba kezal (63..88 mm kuidme).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1988 Pol'šanman rahvahanlugemižen mödhe 159 051 ristitud eliba lidnas. Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli kaikiš suremb — 176 522 ristitud.

Sodaveikundan opendusen päkeskuz, Varmijan da Mazuran universitet radab vspäi 1999 koumen üläopendusen aluzkundoiden ühtištusen jäl'ghe.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan municipalitetan sait (olsztyn.eu). (pol'š.)

Ol'štin Vikiaitas

	Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
	Alakarpatan (Žešuv) \| Alaläšan (Belostok) \| Alasilezijan (Vroclav) \| Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') \| Lodzin (Lodz') \| Lüblinan (Lüblin) \| Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) \| Mazovijan (Varšav) \| Opolen (Opole) \| Penen Pol'šanman (Krakov) \| Pomorjen (Gdan'sk) \| Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) \| Silezijan (Katovice) \| Suren Pol'šanman (Poznan') \| Sventokšistan (Kel'ce) \| Varminiž-Mazuran (Ol'štin)