Ol'štin
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Pol'šanma |
| Eläjiden lugu (2019-12-31) | 171,979 ristitud |
| Pind | 88,33 km² |
| |
| Pämez' | Pötr Gžimovič (keväz'ku 2009—, Piotr Grzymowicz) |
| Telefonkod | +48−89 |
| Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Ol'štin (pol'š.: Olsztyn [ˈɔlʂtɨn], vhesai 1945 Allenštain, saks.: Allenstein) om lidn Pol'šanman pohjoižes. Se om Varminiž-Mazuran sodaveikundan administrativine keskuz.
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Eländpunktan aluz om pandud vl 1334 kaičendčuhunduseks jogen randal. Se sai lidnan oiktusid vl 1353. Vanhan lidnan pertišton irdoiden verk i varmitusiden pala oma kaičenus tähäsai.
Ol'štin šingotase Michelin-kompanijan järedal šintegimel (šintegim radab vspäi 1967), punümbriradmižel da meblin tehmižel, sömtegimištol (leib-, liha- da maidproduktad, olud), poligrafižel sarakol, tehtas mugažo likkuimid, sobid, sauvondmaterialid.
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Lidn sijadase Lin- (pol'š. Łyna, pruss. Alna), Vadong- (pol'š. Wadąg) da Kortuvk- (pol'š. Kortówka) jogiden da 15 penen järven randoil 7,2 km² ühthiženke pindanke, 88..154 m korktusil valdmeren pindan päl.
Klimat om ven valdmeren, kontinentaližen pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +8 C°, kaikiš lujemb pakaine oli −30,6 C°. Paneb sadegid 642 mm vodes, enamba kezal (63..88 mm kuidme).
Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vn 1988 Pol'šanman rahvahanlugemižen mödhe 159 051 ristitud eliba lidnas. Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli kaikiš suremb — 176 522 ristitud.
Sodaveikundan opendusen päkeskuz, Varmijan da Mazuran universitet radab vspäi 1999 koumen üläopendusen aluzkundoiden ühtištusen jäl'ghe.
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
 |
Ol'štin Vikiaitas |
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||