Mine sisu juurde

Ol'štin

Vikipedii-späi
Ol'štin
Olsztyn
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2021) 169,793 ristitud
Pind 88,33 km²
Ol'štin Olsztyn
Pämez' Pötr Gžimovič
(keväz'ku 2009—,
Piotr Grzymowicz)
Telefonkod +48−89
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2


Ol'štin (pol'š.: Olsztyn [ˈɔlʂtɨn], vhesai 1945 Allenštain, saks.: Allenstein [ˈʔalənʃtaɪn]) om lidn Pol'šanman pohjoižes. Se om Varminiž-Mazuran sodaveikundan administrativine keskuz.

Eländpunktan aluz om pandud vl 1334 kaičendčuhunduseks jogen randal. Se sai lidnan oiktusid vl 1353. Vanhan lidnan pertišton irdoiden verk i varmitusiden pala oma kaičenus tähäsai.

Ol'štin šingotase Michelin-kompanijan järedal šintegimel (šintegim radab vspäi 1967), punümbriradmižel da meblin tehmižel, sömtegimištol (leib-, liha- da maidproduktad, olud), poligrafižel sarakol, tehtas mugažo likkuimid, sobid, sauvondmaterialid.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase sodaveikundan keskuzpalan päivlaskmas, Lin- (pol'š.: Łyna, pruss. Alna), Vadong- (pol'š. Wadąg) i Kortuvk- (pol'š. Kortówka) jogiden da 15 penen järven randoil 7,2 km² ühthiženke pindanke, 88..154 m ü.m.t. korktusil. Matkad Varšav-pälidnhasai om 175 km suvhe orhal vai 210 km avtol.

Klimat om ven valdmeren, kontinentaližen pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +8,0 C°, kezakun-elokun +16,1..+18,3 C°, tal'vkun-uhokun −0,4..−2,0 C°. Kaikiš lujemb pakaine oli −30,6 C° (viluku, uhoku), kaikiš lujemb räk pil'veses oli +36,2 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om −0,5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +16,7 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus-elokus. Paneb sadegid 642 mm vodes, enamba heinkus (88 mm), vähemba uhokus (33 mm). Paneb lunt 64 päiväd tal'ves. Lumikatken keskmäine korktuz sase 9..10 sm vilukus-uhokus. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 70..75 % röunoiš sulakus-elokus, 85..90 % kül'mkus-uhokus.

Lidnan administrativine jagand (2006)

Ol'štin jagase nimitadud 23 lidnanlaptaks.

Edeline lidnan pämez' om Česlav Malkovski (Czesław Małkowski, reduku 2001 — kül'mku 2008).

Vn 1988 Pol'šanman rahvahanlugemižen mödhe 159 051 ristitud eliba lidnas. Kaik 171 979 eläjad oli lidnas vn 2019 lopus. Kaikiš suremb lidnan eläjiden lugu oli 176 522 ristitud vl 2010.

Sodaveikundan opendusen päkeskuz, Varmijan da Mazuran universitet radab vspäi 1999 koumen üläopendusen aluzkundoiden ühtištusen jäl'ghe.



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)