Žešuv

Žešuv
Rzeszów

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2019-02-14)	193,631 ristitud
Pind	126,57 km²
Pämez'	Tadeuš Ferenc (kül'mku 2002—)
Telefonkod	+48−17
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Lidnan territorialine jagand.

Žešuv (pol'š.: Rzeszów [ˈʐɛʂuf], ukr.: Ряшiв, saks.: Reichshof, latin.: Resovia; jidiš: ריישע, vepsän kirjamil Raiše) om lidn da raudtesol'm Pol'šanman suvipäivnouzmas. Se om Alakarpatan sodaveikundan pälidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud 11. voz'sadal. Ende se oli Peremišlin ruhtinazkundan palaks (Amuine Venä), Pol'šanma anasti lidnust 14. voz'sadal. Eländpunkt sai lidnan oiktusid vl 1354.

Žešuv šingotase avto- i avialikutimiden tegimil, Zelmer-koditehnikan pästandal, sömtegimištol (plodkonservtegim, lihakombinat), mugažo tehnižen porcellanan edheotandal.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Vislok-jogen randoil (pol'š. Wisłok 205 km pitte, Vislan bassein), 197..384 m ü.m.t. korktusil. Karpatad seištas suvhe lidnaspäi. Matkad Varšavhasai om 310 km pohjoižhe avtotedme.

Žešuv jagase 30 rajonha (pol'š. osiedle).

Eläjad

Vl 2014 eläjiden lugu oli 184 493 ristitud, ezilidnoidenke — läz 350 tuh. ristituid. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.

Transport

Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas. Kuz' raudtestancijad om saudud Žešuvas.

Rahvahidenkeskeine civiline Žešuv-Jasönk-lendimport (RZE, 771 tuh. passažiroid vl 2018) sijadase 10 km pohjoižhe lidnan keskusespäi Jasönk-žilonno. Tehtas reisid Suren Britanijan lidnoihe, Njuarkha i Tel' Avivha, mugažo Varšavha. Om sezonreisid Grekanman, Bolgarijan i Turkanman kurortoidennoks.

Sebrizlidnad

• AÜV Buffalo, Nju Jork (štat), AÜV (vspäi 1975)
• Slovakii Košice, Slovakii (1991)
• Ukrain L'vov, Ukrain (1992)
• Ukrain Luck, Ukrain (2001)

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (rzeszow.pl). (pol'š.) (+ äikel'ne känduz)