Belostok

Belostok
Białystok
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2018-09-30)	297,640 ristitud
Pind	102,12 km²
Pämez'	Tadeuš Truskolaski; (tal'vku 2006—)
Telefonkod	+48−85
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Belostokan 28 osedle:d (vspäi 2006).

Belostok (pol'š.: Białystok [bʲaˈwɨstɔk]) om lidn Pol'šanman pohjoižpäivnouzmas. Se om Alaläšan sodaveikundan pälidn, järed raudtesol'm.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš vl 1437. Se sai lidnan statusad vl 1749. Oli tekstil'tegimišton keskuseks 19. voz'sadan toižes polespäi. Vozil 1939 (tal'vku) — 1941 (27. kezaku) da vl 1944 (heinku−sügüz'ku) Belostok mülüi NSTÜ:n Vaugedvenäman NST:ha ühtennimižen agjan keskuseks.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn om ümbärtud mecoil, sijadase Bäl-jogen randoil (pol'š.: Biała, «vauged», Vislan oigedpol'ne bassein), 120..160 m korktusil valdmeren pindal päl. Matkad Varšavhasai om 188 km suvipäivlaskmha, Vaugedvenäman röunhasai — 54 km päivnouzmha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2011 Pol'šanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 294 989 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Läz 430 tuhad ristituid elihe ezilidnoidenke vl 2017.

Om erazvuiččiden religijoiden pühäpertid: katoline jumalankodikund, ortodoksine hristanuskond, judaizman pühäpert', mugažo čiganoiden sur' kund eläb lidnas.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas. Belostok ühtenzoitab EÜ:n päivlaskmaižid maid Baltijan maidenke avto- da raudteidme i Suomenmanke.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine portal (bialystok.pl). (pol'š.)

Belostok Vikiaitas

	Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
	Alakarpatan (Žešuv) \| Alaläšan (Belostok) \| Alasilezijan (Vroclav) \| Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') \| Lodzin (Lodz') \| Lüblinan (Lüblin) \| Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) \| Mazovijan (Varšav) \| Opolen (Opole) \| Penen Pol'šanman (Krakov) \| Pomorjen (Gdan'sk) \| Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) \| Silezijan (Katovice) \| Suren Pol'šanman (Poznan') \| Sventokšistan (Kel'ce) \| Varminiž-Mazuran (Ol'štin)