Ščecin

Vikipedii-späi
Ščecin
Szczecin
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2021) 395,513 ristitud
Pind 300,55 km²
Ščecin Szczecin
Pämez' Petr Kšistek
(tal'vku 2006—,
Piotr Krzystek)
Telefonkod +48−91
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2


Lidnan kart (2013)

Ščecin (pol'š.: Szczecin [ˈʂt͡ʂɛt͡ɕin], edel 1945. vot oficialine nimi oli Štettin, saks.: Stettin [ʃtɛˈtɪːn]) om lidn Pol'šanman lodehes. Se om valdkundan seičemenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Päivlaskmpol'žen Pomorjen sodaveikundan administrativine keskuz. Pol'šanman kaikiš järedamb meriport radab lidnas.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunkt sai lidnan oiktusid vl 1243. Štettin oli mülünu Pühäze Rimalaižhe imperijha 12. voz'sadan lopindaspäi, kus oli Pomeranii-gercogkundan keskuseks vhesai 1648. Vll 1648−1720 oli Ročinman palaks, sid' mülüi Prussijha 20. voz'sadhasai, šingotihe Berlinan meriverajaks. Vl 1729 Venäman tulii Jekaterina II-imperatornaine oli sündnu Štettinan lidnushe.

Ščecin šingotase mašiništon i laivoiden sauvomižel, himižel tegimištol (mineraližed heretused), «Amazon»-kompanijan varažomil, meriladimiden edheotandal, turizmal (354 tuh. rist. vl 2009). Cellülozbumagaine kompleks ei ole rados 2000-nziš vozišpäi.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Ščecin sijadase sodaveikundan päivlaskmaiženno röunanno, Oderan hijamiden molembil randoil da Dombe-järven (pol'š.: Dąbie) randal, 0..131 m ü.m.t. korktusil. Matkad Saksanman röunhasai om kümne kilometrad päivlaskmha avtotedme. Avanportan nimi om Svinouis'ce, sijadase Oderan Baltijan meren estuarijan (Ščecinan lahten) taga.

Klimat om ven valdmeren kontinentaližen klimatan pirdoidenke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,5 C°, kezakun-elokun +16,8..+18,9 C°, tal'vkun-uhokun +0,6..+1,9 C°. Ekstremumad oma −30,0 C° (viluku) i +37,8 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +0,3 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +17,9 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 567 mm vodes, enamba heinkus (76 mm), vähemba uhokus-sulakus (31..38 mm kus). Paneb lunt 24 päiväd tal'ves keskmäras, lumikatken korktuz ei ülita nelläd santimetrad i sulab teravas päpaloin. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..76 % röunoiš sulakus-elokus, 83..89 % redukus-uhokus.

Tobmuz[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan rajonad vl 2010

Ščecin jagase nelläks rajonaks (pol'š.: dzielnica): Keskuzrajon, Pohjoine, Päivlaskmaine, Oigedrandaline. Rajonad alajagasoiš 37 nimitadud lidnanlaptaks ičeze nevondkundoidenke (Rady Osiedla), ned alištudas lidnan nevondkundale.

Edeline lidnan pämez' om Marian Jurčik (Marian Jurczyk, kül'mku 1998 — viluku 2000, kül'mku 2002 — tal'vku 2006).

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 407 180 ristitud, vl 2017 — 403 833 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 419 600 eläjad vl 1994. Kaik 777 tuhad eläjid om ezilidnoidenke 2795 km² pindal. Ristitišt ületi vn 1939 lugud (383 tuh. eläjid) vodele 1978 (384,9 tuh. rist.), Toižen mail'man sodan jäl'ghe vaiše erasile saksalaižile lasktihe pörtas lidnha, heiden lugu poleni enamba mi 100 tuhaspäi 17 tuhazesai.

Üläopendusen viž aluzkundad ratas lidnas.

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad da tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Galerei[vajehta | vajehtada tekst]

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)