Ščecin

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Ščecin
Szczecin
 Lidnanznam
POL Szczecin COA.svg
 Flag
POL Szczecin flag.svg
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2017) 403 833 ristitud
Pind 300,55 km²
Ščecin Szczecin
Pämez' Petr Kšistek
(tal'vku 2 006—)
Telefonkod +48-91
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2


Lidnan rajonad vl 2010.

Ščecin (pol'š.: Szczecin [ˈʂt͡ʂɛt͡ɕin], edel 1945 vot nimi oli Štettin, saks.: Stettin [ʃtɛˈtɪːn]) om Pol'šanman lidn valdkundan lodehes. Se om valdkundan seičemenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Päivlaskmpol'žen Pomorjen sodaveikundan pälidn. Pol'šanman kaikiš järedamb meriport radab lidnas.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt sai lidnan oiktusid vl 1243. Štettin oli mülünu Pühäze Rimalaižhe imperijha 12. voz'sadan lopindaspäi, kus oli Pomeranii-gercogkundan keskuseks vhesai 1648. Vll 1648−1720 oli Ročinman palaks, sid' mülüi Prussijha 20. voz'sadhasai, šingotihe Berlinan meriverajaks. Vl 1729 Venäman tulii Jekaterina II-imperatornaine oli sündnu Štettinan lidnushe.

Ščecin šingotase mašiništon i laivoiden sauvomižel, himižel tegimištol (mineraližed heretused), «Amazon»-kompanijan varažomil, meriladimiden edheotandal, turizmal (354 tuh. rist. vl 2009). Cellülozbumagaine kompleks ei ole rados 2000-nziš vozišpäi.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ščecin sijadase Oderan hijamiden molembil randoil da Dombe-järven (pol'š.: Dąbie) randal, 0..131 m korktusil. Matkad Saksanman röunhasai om 10 km päivlaskmha avtotedme. Avanportan nimi om Svinouis'ce, sijadase Oderan Baltijan meren estuarijan (Ščecinan lahten) taga.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2014 eläjiden lugu oli 407 180 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 419 600 eläjad vl 1994. Ristitišt ületi vn 1939 lugud vodele 1978 (384,9 tuh. rist.), Toižen mail'man sodan jäl'ghe vaiše erasile saksalaižile lasktihe pörtas lidnha, heiden lugu poleni enamba mi 100 tuhaspäi 17 tuhazesai.

Üläopendusen viž aluzkundad om olmas lidnas.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)