Opole

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Opole
 Lidnanznam
POL Opole COA.svg
 Flag
POL Opole flag.svg
Valdkund Pol'šanma
Eläjiden lugu (2017-12-31) 128 140 ristitud
Pind 148,99 km²
Opole
Pämez' Arkadiuš Višnevski
(tal'vku 2 014—)
Telefonkod +48-77
Aigvö tal'vel UTC+1 
kezal UTC+2


Lidnan kart ezilidnoidenke (2017).

Opole (mugazo pol'šan kelel, virktas: [ɔˈpɔlɛ]; edel 1945 vot Oppel'n , saks.: Oppeln) om lidn Pol'šanman suvipäivlaskmas. Se om Opolen sodaveikundan pälidn (vspäi 1950), tedon da opendusen sijaline keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 845 kuti linduz sarel kesked joged. Se om ühteks kaikiš amuižembiš lidnoišpäi valdkundas, sai lidnan oiktusid vl 1217. Edel 1945 vot oli Germanijan palaks.

Opole šingotase mašinansauvomižen sarakol (gidravližed domkratad, libutimed kinokameran täht, klapanad), sauvondmaterialiden tehmižel (cementtegim, katuzmaterialad, metalližed konstrukcijad), avtopaloiden i «Polaris»-kvadrocikloiden pästandal, sömtegimišton edheotandoil.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Oder-jogen randoil, 176 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Varšavhasai om 275 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 315 km avtotedme.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2017 lidnan eläjiden lugu oli 127 792 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 130 969 eläjad vl 1999. Ristitišt ezilidnoidenke om 267 tuh. eläjid (2017), sidä kesken saksalaižiden znamasine vähembuz (lidnas vaiše 2,5% saksalaižid elihe vl 2012).

Professionaližen üläopendusen koume aluzkundad oma valdkundaližed: Opolen universitet, Opolen politehnine universitet, Kundaline korged medškol Opoles.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Päraudtestancii om olmas, 3 raudtestancijad da 2 raudteplatformad.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin)