Katovice

Katovice
Katowice

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2021)	286,960 ristitud
Pind	164,64 km²
Pämez'	Marcin Krupa (tal'vku 2014—)
Telefonkod	+48−32
Aigvö	tal'vel UTC+1, kezal UTC+2

Lidnan sijaduz konurbacijas (2007)

Katovice (pol'š.: Katowice [katɔˈvit͡sɛ], saks.: Kattowitz) om lidn Pol'šanman suves. Se om Silezijan sodaveikundan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunkt mainitase küläks vl 1598, toižed-ki aigaližembad eländpunktad oliba nügüdläižen Katovicen territorijal. Šingotaškanzihe teravas 19. voz'sadal erazvuiččiden kivendoiden varoiden tagut, saksalaižed oliba ristitišton enambuses, i vhesai 1921 oficialine nimituz oli Kattovic. Se sai lidnan oiktusid vl 1865.

Katovice om kivihilen samižen da raudan metallurgijan keskuz eziauguižešti i nügüd'aigan. Järed raudtesol'm (15 stancijad da platformad) holitab 12 mln passažiroid vodes. Lidnan effektivine infrastuktur, veskoitud ühthine šingotez i ofispindoiden ližaduz kändihe popularižeks toižen biznesan vedandad.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz sodaveikundas i valdkundas vn 2006 kartal

Lidn sijadase sodaveikundan keskuzpalan päivnouzmas, Vislan i Oderan basseinoiden vezijagandal, 245..352 m korktusil, 266 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Klimat om ven kontinentaline. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,0 C°, kezakun-elokun +17,3..+19,1 C°, tal'vkun-uhokun −1,6..+0,1 C°. Ekstremumad oma −30,0 C° (uhoku) i +37,2 C° (uhoku). Kezaaigan minimum om −0,3 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,8 C° (uhoku, tal'vku). Paneb sadegid 723 mm vodes, enamba heinkus (104 mm), vähemba kül'mkus-sulakus (39..49 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 66..72 % röunoiš sulakus-heinkus, 80..86 % sügüz'kus-uhokus.

Lidnan administrativine jagand (2006)

Eläjad

Lidnan ristitišt ületi 100 tuhad eläjid 1920-nzil vozil (127 044 eläjad vl 1931). Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 303 314 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 368 621 eläjad vl 1987. Se poleni jüžmakon tegimišton edheotandoiden toštmižsauvondan tagut, emigracijan i madalan sündutamižmäran taguiči.

Katovice om Üläsilezijan konurbacijan (5,3 mln eläjid 5400 km² pindal vl 2021) keskuzlidn, üks' kaikiš äirahvahaližembišpäi Pol'šanmas istorižešti. Vn 2021 Pol'šanman rahvahanlugemižen mödhe pol'šanmalaižed otiba 93,87 % lidnan ristitištos, sil-žo aigal 19,38 % ozutiba tošt rahvahut (voi oli ozutada kahthesai rahvahut), silezijalaižed tobjimalaz (17,8 %), sid' saksalaižed (0,43 %).

Läz kaks'kümned üläopendusen aluzkundad ratas lidnas, ühtheverzin sada tuhad üläopenikoid opetas niiš. Znamasine om Silezijan universitet Katovices (pol'š.: Uniwersytet Śląski w Katowicach, lüh. UŚ, alusenpanend 1968, 19,5 tuh. üläopenikoid vl 2022), sen fakul'tetoiden tobj pala sijadase neciš lidnas.

Transport

Avtobusad, lidnoidenkeskeižed tramvaid (konurbacijan 62 km teid 200:späi), ezilidnelektrojonused i velosipedad (92 km veloteid vl 2021) oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos.

Rahvahidenkeskeine civiline Katovice-lendimport (KTW / EPKT, 5,6 mln passažiroid vl 2023) sijadase koumekümnes kilometras pohjoižhe lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Evropan surihe lidnoihe, om sezonižid čarterreisid Keskmeren äjihe lebutahoiže.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (katowice.eu). (pol'š.) (angl.)