Katovice
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Pol'šanma |
Eläjiden lugu (2021) | 286,960 ristitud |
Pind | 164,64 km² |
Pämez' | Marcin Krupa (tal'vku 2014—) |
Telefonkod | +48−32 |
Aigvö | tal'vel UTC+1, kezal UTC+2 |
Katovice (pol'š.: Katowice [katɔˈvit͡sɛ], saks.: Kattowitz) om lidn Pol'šanman suves. Se om Silezijan sodaveikundan administrativižeks keskuseks.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunkt mainitase küläks vl 1598, toižed-ki aigaližembad eländpunktad oliba nügüdläižen Katovicen territorijal. Šingotaškanzihe teravas 19. voz'sadal erazvuiččiden kivendoiden varoiden tagut, saksalaižed oliba ristitišton enambuses, i vhesai 1921 oficialine nimituz oli Kattovic. Se sai lidnan oiktusid vl 1865.
Katovice om kivihilen samižen da raudan metallurgijan keskuz eziauguižešti i nügüd'aigan. Järed raudtesol'm (15 stancijad da platformad) holitab 12 mln passažiroid vodes. Lidnan effektivine infrastuktur, veskoitud ühthine šingotez i ofispindoiden ližaduz kändihe popularižeks toižen biznesan vedandad.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase Vislan i Oderan basseinoiden vezijagandal, 245..352 m korktusil, 266 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Klimat om ven kontinentaline. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vesekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,0 C°, kezakun-elokun +17,3..+19,1 C°, tal'vkun-uhokun −1,6..+0,1 C°. Ekstremumad oma −30,0 C° (uhoku) i +37,2 C° (uhoku). Kezaaigan minimum om −0,3 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,8 C° (uhoku, tal'vku). Paneb sadegid 723 mm vodes, enamba heinkus (104 mm), vähemba kül'mkus-sulakus (39..49 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 66..72 % röunoiš sulakus-heinkus, 80..86 % sügüz'kus-uhokus.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 303 314 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 368 621 eläjad vl 1987.
Katovice om Üläsilezijan konurbacijan (5,3 mln eläjid 5400 km² pindal vl 2021) keskuzlidn, üks' kaikiš äirahvahaližembišpäi Pol'šanmas istorižešti.
Läz kaks'kümned üläopendusen aluzkundad ratas lidnas, sada tuhad üläopenikoid. Znamasine om Silezijan universitet Katovices[1] (pol'š.: Uniwersytet Śląski w Katowicach, lüh. UŚ, alusenpanend 1968, 19,5 tuh. üläopenikoid vl 2022), sen fakul'tetoiden tobj pala sijadase neciš lidnas.
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad, lidnoidenkeskeižed tramvaid (konurbacijan 62 km teid 200:späi), ezilidnelektrojonused i velosipedad (92 km veloteid vl 2021) oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos.
Rahvahidenkeskeine civiline Katovice-lendimport[2] (KTW / EPKT, 5,6 mln passažiroid vl 2023) sijadase 30 kilometras pohjoižhe lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Evropan surihe lidnoihe, sezonižid čarterreisid Keskmeren äjihe lebutahoiže.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Silezijan universitetan Katovices sait (us.edu.pl). (pol'š.) (angl.)
- ↑ Katovice-lendimportan sait (katowice-airport.com). (pol'š.) (čeh.) (saks.) (angl.) (ukr.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Lidnan oficialine sait (katowice.eu). (pol'š.) (angl.)
Katovice Vikiaitas |
Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||