Serbii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Serbijan Tazovaldkund
Република Србија
 Flag
Flag of Serbia.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Serbia.svg
Pälidn Belgrad
Eläjiden lugu (2018) 7 078 110[1][2] ristitud
Pind 88 499[3] km²
Serbijan Tazovaldkund Република Србија
Kel' serban
Valdkundan pämez' Aleksandr Vučič
Päministr Ana Brnabič
Religii hristanuskond, islam
Valüt serbijan dinar (RSD)
Internet-domen .rs, .срб
Telefonkod +381
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Serbii (serb.: Србија), oficialine nimituz — Serbijan Tazovaldkund (serb.: Република Србија), om mererandatoi valdkund suvipäivnouzmaižes Evropas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Belgrad.

Vl 2015 Serbii vahvišti kožundkirjutest PAKO:nke i oti sen ühtnijan velgusid, no oiktusita. Vspäi 2012 valdkund om kandidat kändmahas EÜ:n ühtnijaks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1878 13. päiväl heinkud Serbii tedištoiti ripmatomudes Ottomanan imperijaspäi.

Serbii om enzne Jugoslavijan ühtnii.

Nügüdläine Konstitucii om olmas vlpäi 2006, se vajehti 1990-nden voden Konstitucijad Serbii da Mustmägi-valdkundan čihodamižen tagut. Uz' Konstitucii om hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vn 2006 28-29. päivil redukud (53,04%).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Serbijan topografine kart.

Valdkundan nell' videndest territorijad sijadase Balkanan pol'saren keskuses, videndez — Keskdunaižel alangištol.

Serbii om mavaldkundröunoiš 8 valdkundanke: Horvatijanke (röunan piduz — 262 km) i Bosnijan da Gercegovinanke (371 km) päivlaskmas, Mad'jaranmanke pohjoižes (174 km), Romanijanke pohjoižpäuvnouzmas (546 km), Bolgarijanke päuvnouzmas (367 km), Makedonijanke suves (283 km), Albanijanke (111 km) da Mustmäginke (250 km) suvipäivlaskmas[4]. Röunoiden ühthine piduz om 2364 km[3].

Kaikiš korktemb čokkoim om Džeravic-mägi, 2656 m meren pindan päl[5].

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Serbijan Rahvahan Suiman pert' Belgradas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine segoitadud tazovaldkund. Kaik rahvaz valičeb prezidentad (serb.: Председник) videks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Prezident voib pästta parlamentan ühtnijoid radmaspäi.

Parlament om üks'kodine Rahvahan Suim (serb.: Народна скупштина) 250 kaikel rahvahal valitud ezitajanke nelläks vodeks. Parlamentan ühtnijad vahvištadas ohjastust (serb.: Влада).

Valitihe prezidentad jäl'gmäižen kerdan vn 2017 2. päiväl sulakud, Aleksandr Vučič sai vägestust ezmäižes turas (55,06%, vll 2014−2017 radoi Serbijan päministran). Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2016 24. päiväl sulakud. Päministr om Ana Brnabič vs 2017 kezakun 29. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Serbijan administrativiž-territorialine jagand.

Serbii jagase 29 ümbrikho (serb.: управни округ), niiden kesken: Belgrad-pälidn da 2 avtonomišt agjad (Vojevodin, Kosovo da Metohii). Ümbrikod alajagasoiš 211 kundha (serb.: општине). Nene ühtnikad ühtenzoittas 5 statistižhe regionha (serbaks статистички регион).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 7,243,007 ristitud (Kosovo da Metohii-agjata).

Rahvahad (vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe, albanijalaižiden enambuz boikotirui rahvahanlugemišt) serbalaižed — 83,3%, mad'jaralaižed — 3,5%, čiganalaižed — 2,1%, bosnijalaižed — 2,0%, toižed rahvahad — 5,7%, rahvahuden ozutandata — 3,4%.

Serbijan toižed järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha): Novi Sad, Prištin, Niš, Kragujevac, Subotic. Kaik om 24 lidnad Serbijas.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Serbijan päeksport om metallad (raud, vas'k, alüminii), himižed produktad (polietilen, räzin), kukuruz; toine eksport — sadmanzikaine, sobad, zelläd, elektroenergii.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Kosovota da Metohijata.
  2. Serbijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  3. 3,0 3,1 Основни подаци (Päandmused). — Serbijan ohjastuz (srbija.gov.rs). (serb.) (angl.)
  4. Статистички годишњак (Statistikan voz'kirj). 2011. — Lp. 18. (serb.)
  5. Статистички годишњак (Statistikan voz'kirj). 2011. — Lp. 19. (serb.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.