Bel'gii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Bel'gijan Kunigahuz
Koninkrijk België (alam.)
Royaume de Belgique (fr.)
Königreich Belgien (saks.)
 Flag
Flag of Belgium.svg
 Valdkundznam
Great coat of arms of Belgium.svg
Pälidn Brüssel'
Eläjiden lugu (2018) 11,570,762[1] ristitud
Pind 30,528 km²
Bel'gijan Kunigahuz Koninkrijk België (alam.) Royaume de Belgique (fr.) Königreich Belgien (saks.)
Kel' alaman, francijan, saksan
Valdkundan pämez' Filipp I
Päministr Sofi Vil'mes
Religii ateizm, hristanuskond
Valüt evro (€) (EUR)[2]
Internet-domen .be[3]
Telefonkod +32
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Bel'gii (alam.: België, franc.: Belgique, saks.: Belgien), täuz' oficialine nimi — Bel'gijan Kunigahuz, om valdkund Evropan päivlaskmas, Pohjoižmeren randal. Pälidn da kaikiš suremb lidn om Brüssel'.

Vspäi 1949 om PAKO:n ühtnii (alusenpanijaks). Vspäi 1957 om EÜ:n ühtnijan (mugažo ühteks alusenpanijoišpäi).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1830 4. päiväl redukud Bel'gii tedištoiti ičeze ripmatomudes Alamaišpäi.

Valdkundan Konstitucii[4] om vahvištadud vl 1831, se om väges möhembaižidenke vajehtusidenke, ned oliba paksud vspäi 1980.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bel'gijan topografine kart.

Bel'gijal om mavaldkundröunoid Alamaidenke pohjoižes (röunan piduz — 478 km), Germanijanke päivnouzmas (133 km), Lüksemburganke suvipäivnouzmas (130 km), Francijanke suves da päivlaskmas (556 km). Ühthine röunoiden piduz — 1297 km. Valdkundan lodehližed randad lainištab Pohjoižmeri, sen randan pird — 66 km. Ühthine pind — 30 528 km².

Koume londuselišt rajonad om valdkundas: Ardennad suvipäivnouzmas, keskuzülüz 100..200 m ü.m.t., mererandaline tazangišt pol'deroidenke, siš om tarhoid 2 m alemb meren tazopindad. Kaikiš korktemb čokkoim om Ardenniden Botranž-mägi 694 m ü.m.t.

Vozne vedhuz om 20,8 km³, ottas kävutamižhe koumandest (2005). Järved oma ratud tobjimalaz. Znamasižed joged oma Maas i Šel'd, lanktas merhe Alamaiden territorijal.

Klimat om ven valdmeren. Tal'v om vihmoikaz, hala i lumi oleskeldas harvoin. Keza om viluhk vihmoidenke.

Londuseližed varad oma sauvondmaterialad, karbonatad, letked, väghine mahuz.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bel'gijan federaline parlament Brüsseliš.

Ohjandusen form om parlamentine konstitucine monarhii. Bel'gii om federativine valdkund vspäi 1980, kaks'jäine federacii. Nece znamoičeb, miše ičeohjastuz om kahten parametran mödhe — regionil (3) da kel'kundoil (3) — üks'-se valdkundan territorijal.

Valdkundan pämez' om Filipp I-kunigaz (vspäi 2013). Monarh vahvištab päministrad (franc.: Premier ministre de Belgique, alam.: Eerste minister van België, saks.: Premierminister von Belgien), toižid ministrid i sudijoid radnikusile, voib pästta parlamentad radmaspäi. Ohjastusen ministriden pol' om Flandrijan (alamankel'žes) kel'kundaspäi i pol' francijankel'žes kel'kundaspäi.

Federaline parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (alam.: Senaat, franc.: le Sénat, saks.: der Senat) 60 ühtnijanke (50 kel'kundoišpäi i valitud senatorad todas völ 10). Alakodi om Ezitajiden Kodi (alam.: Kamer van Volksvertegenwoordigers, franc.: la Chambre des Représentants, saks.: die Abgeordnetenkammer), kaik rahvaz valičeb sen 150 deputatad videks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2019 26. päiväl semendkud. Sofi Vil'mes radab päministraks vs 2019 redukun 27. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Bel'gijan administrativiž-territorialine jagand.

Bel'gii jagase koumeks regionaks: Flandrii (alajagase videks agjaks), Vallonii (mugažo 5 agjaks), Brüsselin pälidnaine ümbrik. Ühten aigan valdkund jagase koumeks kel'kundaks: Flandrijan kel'kund, francijankel'ne da saksankel'ne kundad.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Bel'gijas elädas bel'gijalaižed. Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 10 444 268 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Kodikel': alaman kel' — koume videndest, francijan kel' — kaks' videndest, saksan kel' — vähemb mi 1%.

Rahvahad (2012): bel'gijalaižed — 75,2%, italijalaižed — 4,1%, marokolaižed — 3,7%, francijalaižed — 2,4%, turkad — 2,0%, alamalaižed — 2,0%, toižed rahvahad — 10,6%.

Uskondan mödhe (2009): riman katolikad — 50,0%, protestantad da toižed hristanuskojad — 2,5%, islamanuskojad — 5,0%, judaistad — 0,4%, buddistad — 0,3%, ateistad — 9,2%, religijatomad — 32,6%.

Toižed sured lidnad (enamba 150 tuh. ristituid vl 2013, surembaspäi penembha): Antverpen, Gent, Šarlerua, L'jež. Vl 2013 kaik oli 71 lidnad valdkundas enamba mi 30 tuh. eläjidenke. Lidnalaižiden pala om 98,1% (2020).

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Šingotadud postindustrialine ižanduz, om äi eksportan edheotandoid. Avtoiden, tekstilin, metallan i himijan produktoiden tehmine. Ratas energijan koume nelländest kahtel atomelektrostancijal.

Vl 2009 Bel'gijan päeksport oli himižen tegimišton erazvuitte produkcii — voižimad, glikozidad, polimerizacijan produktad (läz 16%), zelläd (11%), avtod da niiden palad (8%); toine eksport oli sobad (läz 4%), diamantad (3%), raudan da teraraudan lehtesed (2%), londuseline gaz (1%).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Bel'gijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Edel 1999 vot — bel'gijan frank.
  3. Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.
  4. Bel'gijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tobmuz
Turizm



Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Lihtenštein | Litvanma | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.