L'jež

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
L'jež
Liège (fr.)
Luik (alam.)
Lîdje (vallon.)
Lüttich (saks.)
 Lidnanznam
Blason liege.svg
 Flag
LuikVlag.svg
Valdkund Belgii
Eläjiden lugu (2018) 197,355 ristitud
Pind 69,39 km²
L'jež Liège (fr.) Luik (alam.) Lîdje (vallon.) Lüttich (saks.)
Pämez' Villi Demejer
(sügüz'ku 1999—,
Willy Demeyer)
Telefonkod +32−4
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2


L'jež (franc.: Liège [ljɛːʒ], alam.: Luik [lœyk], vallonijan kelel: Lîdje [liːtʃ], saks.: Lüttich [ˈlʏtɪç], latin.: Leodium / Leodicum) om lidn Bel'gijan päivnouzmas. Se om L'ježan agjan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt om tetab Leodium-lidnaks Rimalaižen imperijan aigaspäi. Nimel om parallelid germanižiš, ukrainan i venän keliš, rekonstruiruiše kut *liudik-, libub germanižes *liudiz-tüvespäi «rahvaz». Mainitase dokumentoiš vspäi 558 kuti Vicus Leudicus. Kirjutadud purtkiden mödhe, hristanuskondan otand regionas kändihe täudeks 8. voz'sadal.

Voz'sadoiš L'jež oli sodaazegišton konstruktoroiden päsijaks. 16. voz'sadaspäi se oli hilen samižen, terasen i azegišton tehmižen kaikiš znamasižembiš keskusišpäi. Molembiden mail'man sodoiden aigan lidn oli okkupiruidud Saksanman sodavägil.

L'jež šingotase logistikan keskuseks, elektrotehnižel sarakol, aviakosmižil tegimil (Airbus:an i Arian 5-raketan palad), sömtegimištol (jondveden, oluden i šokoladan pästand).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase agjan pohjoižes, Urt-jogen lanktendan Maasha randoil. Matkad Alamaiden Maastriht-lidnhasai om 33 km pohjoižhe orhal, Saksanman Aahenhasai om 53 km pohjoižpäivnouzmha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2015 lidnan eläjiden lugu oli 197 013 ristitud. Läz 750 tuhad ristituid elädas lidnaglomeracijas 1879 km² pindal (2008).

Valdkundaline francijankel'ne L'ježan universitet[1] (franc.: Université de Liège) radab lidnas vspäi 1817, 26,8 tuh. üläopenikoid vl 2021.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kundaline transport om avtobusad da taksid.

Järedad jogiport (15,8 mln tonnoid vl 2007, 3. sija Evropas) i lendimport (vspäi 1990, 660 tuhad tonnoid vl 2016, 8. sija Evropas) ratas L'ježas jüguiden täht päpaloin.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. L'ježan universitetan sait (uliege.be). (fr.) (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]