Buddizm

Buddizm (sanskr.: बुद्ध धर्म buddha dharma, pali: बुद्ध धम्म buddha dhamma «vauvhatujad openduz», kit.: 佛教 fójiào) om üks' mail'manreligijoišpäi, nellänz' surtte uskojiden lugun mödhe. «Buddizm»-termin om tehtud evropalaižiden melel 19. voz'sadas.

Leviganduz

Religii om sündnu Amuižes Indijas 1. voz'tuhan keskes edel m.e., leviganzi Suviazijan maihe, Mongolijan, Kitain i Japonijan valdkundoihe, 20. voz'sadal — mail'madme. Nügüd'aigan läz ei ole buddizman polestajid Indijas, kadoi 13. voz'sadal islamanuskojiden tungendan tagut, no valatoiti induizman toižendoid lujas. Kaik 450..500 mln uskojid om olmas mail'madme (2010). Valdkundaline religii neniš maiš: Butan, Kambodž, Laos, Mjanmar, Tailand.

Buddizman kaks' päsarakod oma: theravad («tobminoiden škol» pali-kelespäi) i mahajan («sur' korj» sanskritaspäi). Theravad om levitadud avaros Šrilankas i Suvipäivnouzmaižen Azijan maiš: Kambodž, Laos, Mjanmar, Tailand. Mahajan mülütab Puhthan man, dzen-, nitiren-, tän'tai- (tendai) i singon-veroid, praktikuiše avaros neniš valdkundoiš: Nepal, Malaizii, Butan, Kitai, Japonii, Suvikorei, Vjetnam. Voib kacta vadžrajanad erigoittud sarakoks vai mahajanan aspektaks. Tibetine buddizm kaičeb 8. voz'sadan Indijan vadžrajanan opendust i om levitadud Gimalajiden maiš, Mongolijas i Venäman koumes regionas: Burätii, Kalmikii, Tuv.

Harakteristik

Buddizm erineb lujas «Kirjan» religijoiden rindataden: ei ole jumalad, gräkhiden kohendust, igähišt henged, lopulišt todust i absolütišt uskoližust, magijan šingotez om kel'tud. Sil-žo aigal mail'miden lugu om lopmätoi, tedoline todestuz otase todeks, rideltas reinkarnacijan (toštmižsündundan) voimuses, i sab buddizman uskojile olda toižen-ki religijan polenpidajan.

Lugetas filosofijaks Japonijas. Pühäpertid nimitasoiš pagod:oikš i stup:oikš (suburganikš).