Malaizii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Malaizii
Malaysia
 Flag
Flag of Malaysia.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Malaysia.svg
Pälidn Kuala Lumpur
Eläjiden lugu (2014) 30 073 353[1] ristitud
Pind 329 750 km²
MalaiziiMalaysia
Kel' malain
Valdkundan pämez' Abdul Halim Muadzam Šah
Päministr Nadžib Tun Razak
Religii islam
Valüt malaizijan ringgit (RM) (MYR)
Internet-domen .my
Telefonkod +60
Aigvö UTC+8

Malaizii (mal. Malaysia), nece om täuz' oficialine nimi, om kaks'palaine valdkund Azijan suves. Pälidn da kaikiš suremb lidn om Kuala Lumpur. Vspäi 1999 federaline ohjastuz ištub 20 km suvhe sišpäi — Putradžai-lidnas (federaline territorii).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1957 elokun 31. päiväl Malaizii tedoti ripmatomut Sures Britanijaspäi. Malaizijan kaik palad saihe ripmatomut da ühtniba federacijha vl 1963 sügüz'kun 16. päiväl.

Valdkundan Konstitucii[2] tuli väghe ripmatomuden päiväl (31.08.1957). Se om väges nügüd'-ki, voziden 1963, 1977, 1993 da 2002 znamasižiden vajehtusidenke. Läz kaikuttušt vot toihe penid vajehtusid, sen satuseks Konstitucii mülüb 60 tuhad vaihid.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Malakkan pol'saren reljefan kart.
Päivnouzmaižen Malaizijan topografine kart.

Malaizijan kaks' palad oma jagadud Kitain suvimerel: Malakkan pol'saren suvipala da Kalimantan-saren lodehpala.

Malaizii om mavaldkundröunoiš Tailandanke (röunan piduz — 595 km) da Bruneinke (266 km) pohjoižes, Indonezijanke suves (1881 km). Ühthine röunoiden piduz — 2742 km. Sen ližaks, om meriröunoid Singapuranke, Indonezijanke da Filippinoidenke. Ühthine randanpird — 4675 km, sidä kesken pol'sarhine Malaizii om 2068 km, päivnouzmaine (Sabah da Saravak) — 2607 km. Sabahan päivnouzmpol'žed randad lainištab Sulumeri. Valdkundan pind om 329 750 km².

Klimat om tropine mussonine.

Londuseližed pävarad oma tin, kivivoi, londuseline gaz, raudkivend, vas'k, boksitad; toižed varad oma mec, kala.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Malaizijan parlamentan pertid Kuala Lumpuras.

Ohjandusen form om federativine parlamentine konstitucine monarhii. Vs 2012 sulakun 11. päiväspäi valdkundan pämez' om Abdul Halim Muadzam Šah-kunigaz. Kaikuččel videl vodel štatoiden ühesa monarhad valitas kunigast (mal.: Yang di-Pertuan Agong «ülembaižel ižandal pandud») da varakunigast videks vodeks štatoiden järgendusen mödhe. Hö vahvištadas kaikid käskusid. Parlamentan parijan-vägestajan lider tegese päministraks — federaližen ohjastusen pämeheks. Kaik ministrad oma parlamentan ühtnijad.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Nacionaline Kodi vai Senat (mal.: Dewan Negara) 70 ühtnijanke (kaksin kaikuččes 13 štataspäi da völ kunigaz paneb radsijha 44). Alakodi om Rahvahaline Kodi (mal.: Dewan Rakyat) 222 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Kunigaz-ki om parlamentan ühtnijaks.

Federaline ohjastuz ohjandab federaližil territorijoil, se-žo paneb rasijha nellän štatan gubernatoroid.

Järgvaličendad parlamentha oliba vl 2013 semendkun 5. päiväl. Nügüdläine päministr om Nadžib Tun Razak.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Malaizijan administrativiž-territorialine jagand.

Malaizii alajagase 16 federacijan subjektha: 13 štatha (mal.: Negeri) (niišpäi 7 oma sultankundad, 1 radžankund, 1 monarhan Yang Dipertuan Besar-arvnimenke, 4 gubernatorkundad) da 3 federaližhe territorijha (mal.: Wilayah Persekutuan).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Malaizijas elädas malaizijalaižed. Valdkundan ristitišton 4/5 elädas Malakkan pol'sarel, toine 1/5 — Kalimantan-sarel.

Toižed sured lidnad (enamba 700 tuh. ristitud vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe, surembaspäi penembha): Džordžtaun, Džohor Baru, Klang, Subang Džai.

Vl 2005 eläjiden lugu oli 25 720 000 ristitud.

Rahvahanižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Malaizijan päeksport om radio-, digitaline ladimišt da sen palad (läz 40%), elektromašiništ (6%), nozoltadud londuseline gaz (6%), kivivoi (6%), pal'mvoi (6%); toine eksport — himižed produktad (2%), palad meblän täht (1%).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Malaizijan ristitišton endustuz vl 2014 heinkus. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  2. Malaizijan Konstitucijan tekst vl 2009. — Jac.gov.my. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Iordanii | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.