Butan

Butanan Kunigahuz
འབྲུག་ཡུལ་
*(Druk Jul)*
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Thimphu
Eläjiden lugu (2018)	766,397 ristitud
Pind	38,394 km²
Kel'	dzongke
Valdkundan pämez'	Džigme Khesar Namgjal Vangčuk
Päministr	Lotai Cering
Religii	buddizm, induizm
Valüt	Butanan ngultrum (BTN)
Internet-domen	.bt
Telefonkod	+975
Aigvö	UTC+6

Butan (dzongke: འབྲུག་ཡུལ་ [ʈuk̚˩.yː˩] Druk Jul «Drakonan ma»), täuz' oficialine nimi — Butanan Kunigahuz (dzongke: འབྲུག་རྒྱལ་ཁབ་ [ʈuk̚˩.yː˩.kʰɑ́p] Druk Gjal Khap), om mererandatoi valdkund Suviazijas, Gimalajiden päivnouzmpoles. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Thimphu.

Istorii

Vn 1907 17. päiväl tal'vkud Butanan aluz om pandud, Sur' Britanii oli sen süzerenan. Butan sai ripmatomut Indijanke ühtes vl 1949, no todesti sidä hätken aigan ičeze izoläcijan tagut, i kändihe ÜRO:n ühtnijan vaiše vl 1971.

Valdkundan ezmäine Konstitucii oli vahvištadud vl 1953. Koumanz' lugul Konstitucii^[3] tuli väghe vl 2008.

Geografijan andmused

Butan om röunoiš Kitainke pohjoižes (röunan piduz — 477 km), Indijanke (659 km) päivnouzmas, suves da päivlaskmas. Ühthine röunoiden piduz — 1136 km.

Reljef om mägikaz. Valdkundan enamba pol't sijadase koume tuhad metrid ü.m.t. korktusil da sen enamba. Kaikiš korktemb čokkoim om Gangkar Puensum-mägi, 7570 m valdmeren pindan päl. Jäžomad i igähižed lumed ottas territorijan videndest.

Klimat om erazvuitte: tropine suvitazangištoil, kontinentaline keskuzalangištoil, vilu Gimalajil.

Londuseližed pävarad oma raudkivend, kivihil', vas'k, hahktin, cink, mramor, mec, gidroenergii.

Politine sistem

Ohjandusen form om unitarine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om Džigme Khesar Namgjal Vangčuk-kunigaz vn 2008 kül'mkun 6. päiväspäi, videnz' Butanan kunigaz lugul. Kunigaz (dzongke: འབྲུག་རྒྱལ་པོ Druk Gjalpo «drakoniden kunigaz») om armijan-ki päkäsknik. Ohjastuz (dzongke: ལྷན་རྒྱས་གཞུང་ཚོགས་ Lhengje Žungtšog) kogoneb kümnes ministraspäi (ljonpo:späi), heišpäi valitas üht päministraks voččeks strokuks.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Nacionaline Nevondkund (dzongke: གི་རྒྱལ་ཡོངས་ཚོགས་སྡེ་ Gjeljong Tšogde) 25 ühtnijanke, kaik rahvaz valičeb kaks'kümned heišpäi videks vodeks i kunigaz paneb radsijha vit ristitud. Alakodi om Nacionaline Suim (dzongke: གི་རྒྱལ་ཡོངས་ཚོགས་འདུ་ Gjeljong Tšogdu) 47 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden üläkodin järgenduseližed valičendad oliba vn 2018 20. päiväl sulakud, alakodin järgenduseližed valičendad — vl 2018 (15. sügüz'ku i 18. reduku). Lotai Cering radab päministran vn 2018 kül'mkun 7. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Butanan administrativiž-territorialine jagand.

Butan jagase nelläks agjaks (üks'lugu dzongdei), ned alajagasoiš kaks'kümneks ümbrikoks (dzonghag).

Eläjad

Butanas elädas butanalaižed. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 733 643 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Uskondan mödhe (2005): lamaistižen buddizman polenpidajad — 75,3 %, induistad — 22,1 %, toižed uskojad i religijatomad — 2,6 %.

Toižed znamasižed lidnad (enamba 20 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Phunčoling, Punakh.

Ižanduz

Butan om šingotai agrarine valdkund, rippub irdpol'žes torguindaspäi penes märas. Vl 2022 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 2,7 mlrd. US$ ekvivalentas (178. sija mail'mas; US$3,144 ühtele hengele, 156. sija) vai 9,9 mlrd. US$ ostmižmahtusen paritetan mödhe (166. sija; US$13,077 ühtele hengele, 106. sija). Ižandusen alused oma maižanduz, mecižanduz da mecan ümbriradmine, koume butanalašt videspäi ratas niiš sarakoiš. Toižed päsarakod oma cementan i kal'cijan karbidan pästand, sömtegimišt (alkogoližed jomad, ümbriratud fruktad), turizm. Fiskaline voz' zavodiše 1. heinkud.

Kogosüdäiproduktan palad (2017): maižanduz 16,2 %, tegimišt 41,8 %, holitišiden sfer 42,0 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (2015): maižanduz 58 %, tegimišt 20 %, holitišiden sfer 22 %.

Vl 2009 valdkundan päeksport oli gidroenergii (42 %), ferroühthesuladused (18 %); toine eksport — cement (5 %), vas'k (4 %), teraraud (3 %), himižed substancijad (4 %), mec, kartohk, fruktad. Importan tavarad (2021): mašiništ, mineralad, likkuimed, metallad. Indii om päpartnöraks irdpol'žes torguindas: Butanan eksportan 93,3 % i importan 77,3 % vl 2021, mugažo Kitai (importan 9,6 % sil-žo vodel) i Tailand (importan 5,4 %).

Homaičendad

↑ Butanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Om Indijan rupijha tartutadud, rupii mugažo kävutase rahoikš.
↑ Butanan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused

Butanan Kunigahusen oficialine nacionaline portal (bhutan.gov.bt). (angl.)

Butan Vikiaitas

	Azijan valdkundad
	Azijan valdkundad Afganistan \| Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) \| Armenii \| Azerbaidžan¹ \| Bahrein \| Bangladeš \| Brunei \| Butan \| Egipt² \| Filippinad \| Gruzii¹ \| Indii \| Indonezii³ \| Irak \| Iran \| Izrail' \| Japonii \| Jemen² \| Jordanii \| Kambodž \| Kazahstan¹ \| Katar \| Kipr¹ \| Kirgizstan \| Kitai \| Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund \| Korejan Tazovaldkund \| Kuveit \| Laos \| Livan \| Malaizii \| Mal'divan Sared \| Mjanmar \| Mongolii \| Nepal \| Oman \| Pakistan \| Päivnouzmaine Timor \| Saudan Arabii \| Singapur \| Sirii \| Šrilank \| Tadžikistan \| Tailand \| Turkanma¹ \| Turkmenistan \| Uzbekistan \| Venäma¹ \| Vjetnam
	¹ Om Evropas mugažo. ² Om Afrikas mugažo. ³ Om Valdmerimaiš mugažo.

[1] Butanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Om Indijan rupijha tartutadud, rupii mugažo kävutase rahoikš.

[3] Butanan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[1]

[2]

[3]