Butan

Butanan Kunigahuz
འབྲུག་ཡུལ་
*(Druk Jul)*
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Thimphu
Eläjiden lugu (2018)	766,397 ristitud
Pind	38,394 km²
Kel'	dzongke
Valdkundan pämez'	Džigme Khesar Namgjal Vangčuk
Päministr	Lotai Cering
Religii	buddizm, induizm
Valüt	Butanan ngultrum (BTN)
Internet-domen	.bt
Telefonkod	+975
Aigvö	UTC+6

Butan, täuz' oficialine nimi — Butanan Kunigahuz (dzongke: འབྲུག་ཡུལ་ Druk Jul), om mererandatoi valdkund Suviazijas, Gimalajiden päivnouzmpoles. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Thimphu.

Istorii[vajehta | vajehtada lähte]

Vn 1907 17. päiväl tal'vkud Butanan aluz om pandud, Sur' Britanii oli sen süzerenan. Butan sai ripmatomut Indijanke ühtes vl 1949, no todesti sidä pit'kan aigan ičeze izoläcijan tagut, i kändihe ÜRO:n ühtnijan vaiše vl 1971.

Valdkundan ezmäine Konstitucii oli vahvištadud vl 1953. Koumanz' lugul Konstitucii^[3] tuli väghe vl 2008.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada lähte]

Butan om röunoiš Kitainke pohjoižes (röunan piduz — 477 km), Indijanke (659 km) päivnouzmas, suves da päivlaskmas. Ühthine röunoiden piduz — 1136 km.

Reljef om mägikaz. Kaikiš korktemb čokkoim om Gangkar Puensum-mägi, 7570 m valdmeren pindan päl. Jäžomad ottas territorijan kümnendest.

Klimat om erazvuitte: tropine suvitazangištoil, kontinentaline keskuzalangištoil, vilu Gimalajil.

Londuseližed pävarad oma raudkivend, kivihil', vas'k, hahktin, cink, mramor, mec, gidroenergii.

Politine sistem[vajehta | vajehtada lähte]

Ohjandusen form om unitarine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om Džigme Khesar Namgjal Vangčuk-kunigaz vs 2008 kül'mkun 6. päiväspäi, videnz' Butanan kunigaz lugul. Kunigaz (dzongke: འབྲུག་རྒྱལ་པོ Druk Gjalpo «drakoniden kunigaz») om armijan-ki päkäsknik. Ohjastuz (dzongke: ལྷན་རྒྱས་གཞུང་ཚོགས་ Lhengje Žungtšog) kogoneb 10 ministraspäi (ljonpo:späi), heišpäi valitas üht päministraks voččeks strokuks.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Nacionaline Nevondkund (dzongke: གི་རྒྱལ་ཡོངས་ཚོགས་སྡེ་ Gjeljong Tšogde) 25 ühtnijanke, kaik rahvaz valičeb 20 heišpäi videks vodeks i kunigaz paneb radsijha vit ristitud. Alakodi om Nacionaline Suim (dzongke: གི་རྒྱལ་ཡོངས་ཚོགས་འདུ་ Gjeljong Tšogdu) 47 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden üläkodin järgenduseližed valičendad oliba vn 2018 20. päiväl sulakud, alakodin järgenduseližed valičendad — vl 2018 (15. sügüz'ku i 18. reduku). Lotai Cering radab päministran vs 2018 kül'mkun 7. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[vajehta | vajehtada lähte]

Kacu kirjutuz: Butanan administrativiž-territorialine jagand.

Butan jagase nelläks agjaks (üks'lugu dzongdei), ned alajagasoiš 20 ümbrikoks (dzonghag).

Eläjad[vajehta | vajehtada lähte]

Butanas elädas butanalaižed. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 733 643 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Uskondan mödhe (2005): lamaistižen buddizman polenpidajad — 75,3%, induistad — 22,1%, toižed uskojad i religijatomad — 2,6%.

Toižed sured lidnad (enamba 20 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Phunčoling, Punakh.

Ižanduz[vajehta | vajehtada lähte]

Vl 2009 Butanan päeksport oli gidroenergii (42%), ferroühthesuladused (18%); toine eksport — cement (5%), vas'k (4%), teraraud (3%), himižed substancijad (4%), mec, kartohk, fruktad.

Homaičendad[vajehta | vajehtada lähte]

↑ Butanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Om Indijan rupijha tartutadud, rupii mugažo kävutase rahoikš.
↑ Butanan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada lähte]

Butanan Kunigahusen oficialine nacionaline portal (bhutan.gov.bt). (angl.)

Butan Vikiaitas

	Azijan valdkundad
	Azijan valdkundad Afganistan \| Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) \| Armenii \| Azerbaidžan¹ \| Bahrein \| Bangladeš \| Brunei \| Butan \| Egipt² \| Filippinad \| Gruzii¹ \| Indii \| Indonezii³ \| Irak \| Iran \| Izrail' \| Japonii \| Jemen² \| Jordanii \| Kambodž \| Kazahstan¹ \| Katar \| Kipr¹ \| Kirgizstan \| Kitai \| Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund \| Korejan Tazovaldkund \| Kuveit \| Laos \| Livan \| Malaizii \| Mal'divan Sared \| Mjanmar \| Mongolii \| Nepal \| Oman \| Pakistan \| Päivnouzmaine Timor \| Saudan Arabii \| Singapur \| Sirii \| Šrilank \| Tadžikistan \| Tailand \| Turkanma¹ \| Turkmenistan \| Uzbekistan \| Venäma¹ \| Vjetnam
	¹ Om Evropas mugažo. ² Om Afrikas mugažo. ³ Om Valdmerimaiš mugažo.

[1] Butanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Om Indijan rupijha tartutadud, rupii mugažo kävutase rahoikš.

[3] Butanan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[1]

[2]

[3]