Singapur

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Singapuran Tazovaldkund
Republic of Singapore (angl.)
Republik Singapura (mal.)
新加坡共和国 (kit.)
(Ksīndziāpō Gònghéguó)
சிங்கப்பூர் குடியரசு (tamil.)
(Ciŋkappūr Kudijarasu)
 Flag
Flag of Singapore.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Singapore (blazon).svg
Eläjiden lugu (2014) 5 567 301[1] ristitud
Pind 718 km²
Singapuran TazovaldkundRepublic of Singapore (angl.)Republik Singapura (mal.)新加坡共和国 (kit.)(Ksīndziāpō Gònghéguó)சிங்கப்பூர் குடியரசு (tamil.)(Ciŋkappūr Kudijarasu)
Kel' anglijan, malain, kitain, tamilan
Valdkundan pämez' Toni Tan
Päministr Li Sän' Lun
Religii buddizm, islam, hristanuskond, daosizm, induizm
Valüt singapuran dollar (SGD)
Internet-domen .sg
Telefonkod +65
Aigvö UTC+8
Üläkorktad sauvused "Downtown Core":s (Keskuzrajonan territorii) — ohjastusen ištundoiden sija.

Singapur (angl.: Singapore, mal.: Singapura, kit.: 新加坡 Ksīndziāpō, tamil.: சிங்கப்பூர் Ciŋkappūr), täuz' oficialine nimituz — Singapuran Tazovaldkund (angl.: Republic of Singapore, mal.: Republik Singapura, kit.: 新加坡共和国 Ksīndziāpō Gònghéguó, tamil.: சிங்கப்பூர் குடியரசு Ciŋkappūr Kudijarasu), om sar'hine lidn-valdkund Azijan suves. Om pälidnaks ičesaz.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapuran nimi sündui malain singa-sanaspäi («lev»), mitte oli ottud velgha sanskritaspäi (sanskr. सिंह siMha — «lev»), da sanskritan पुर pura-sanaspäi («lidn»).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1965 elokun 9. päiväl Singapur tedoti ripmatomut Malaizijaspäi.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapuran topografine kart.

Singapur seižub 63 sarel, Singapur-sar' (Pulau Udžong) om kaikiš suremb niišpäi. Se sijadase suvhe Malakkan pol'sarespäi, 137 kilometrad pohjoižhe ekvatoralpäi. Valdkund om erištadud Malaizijaspäi Džohor-sal'mel, Indonezijaspäi — Singapuran sal'mel.

Singapur om meriröunoiš Malaizijanke pohjoižes. Randanpird om 193 km. Valdkundan pind — 718 km² (vozil 1960 oli 581 km²), se ližadab aigan mändes sariden ühtištusel.

Kaikiš korktemb londuseline čokkoim om Bukit Timah-kukkaz (166 m). Kacmata Indonezijan tektonižen lohkaidusen lähembusele, lujid manrehkaidusid ei olele. Jogid eile, om severz' reskvezivaradint atmosfersadegid keradamha. Mec otab 3,3% territorijad.

Klimat om ekvatorialine räk da neps. Paneb sadegid 2342 mm vodes, enamba kaiked — kül'mkus-vilukus.

Londuseližed varad oma kala, süväd merikarad.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Parlamentan pert' Singapuras.

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident, kaik rahvaz valičeb händast kudeks vodeks. Prezidentale sab panda kel'dod käskusiden projektoihe. Ken ezitab parlamentan enambust prezidentan mel'pidegen mödhe, ka hän paneb necen parlamentan ühtnijad päministraks-ki.

Parlament (angl.: Parliament, mal.: Parlimen) om üks'kodine 99 ühtnijanke, 87 heišpäi kaik rahvaz valičeb videks vodeks, 3 — ei päznu valičendoil oppozicijaspäi, 9 — prezident paneb.

Järgvaličendad parlamentha oliba vl 2011 semendkun 7. päiväl. Vs 2011 sügüz'kuspäi prezident om Toni Tan. Päministr om Li Sän' Lun vs 2004 elokun 12. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Singapuran administrativiž-territorialine jagand.

Singapur alajagase 5 ümbrikho (angl.: district), ned — valičendümbrikoihe (angl.: constituency).

Mugažo vspäi 2000 valdkund jagase 5 statistižhe regionha (angl.: region). Regioniden röunad ei ole ühtejiččed ümbrikoiden röunoidenke. Statistižed regionad alajagase 55 planiruindan regionha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapuras elädas singapuralaižed. Heiden kesken etnižen augotižlibundan mödhe 74,1% oma kitajalaižed, 13,4% — malaizijalaižed, 9,2% — indijalaižed (tamilalaižed tobjimalaz; toižed — malajalid, pendžabalaižed da bengalijalaižed).

Vl 2009 eläjiden lugu oli 4 987 600 ristitud.

Ekonomik[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapur om zon madaliden valdkundmaksoidenke eksportan da importan operacijoiden täht. Vl 2011 eksportan da importan mülü oli 726 bln US$, kogosüdäiprodukt — kahthe polenke kerdha alemba (318 bln US$).

Vl 2010 Singapuran päeksport oli kompjuterad, radiopalad, printerad da avtomatad kundaližsijiden täht (kaik — läz 25%), digitaližed mikroshemad (20%), ümbriratud kivivoi (19%), eziauguižed himižed organižsubstancijad (12%); toine eksport — polimerad (4%), kuld, hobed da kalližarvoižed kived (2%). Vl 2011 Kitai da Malaizii oliba pätorguindpartnörikš (eksportan da importan läz koumandest).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Singapuran ristitišton endustuz vl 2014 heinkus. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Iordanii | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.


Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan