Singapur

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Singapuran Tazovaldkund
Republic of Singapore (angl.)
Republik Singapura (mal.)
新加坡共和国 (kit.)
(Ksīndziāpō Gònghéguó)
சிங்கப்பூர் குடியரசு (tamil.)
(Ciŋkappūr Kudijarasu)
 Flag
Flag of Singapore.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Singapore.svg
Eläjiden lugu (2018) 5,995,991[1] ristitud
Pind 718 km²
Singapuran Tazovaldkund Republic of Singapore (angl.) Republik Singapura (mal.) 新加坡共和国 (kit.) (Ksīndziāpō Gònghéguó) சிங்கப்பூர் குடியரசு (tamil.) (Ciŋkappūr Kudijarasu)
Kel' anglijan, malain, kitajan, tamilan
Valdkundan pämez' Halima Jakob
Päministr Li Sän' Lun
Religii buddizm, islam, hristanuskond, daosizm, induizm
Valüt singapuran dollar (SGD)
Internet-domen .sg
Telefonkod +65
Aigvö UTC+8
Üläkorktad sauvused "Downtown Core":s (Keskuzrajonan territorii) — ohjastusen ištundoiden sija.

Singapur (angl.: Singapore, mal.: Singapura, kit.: 新加坡 Ksīndziāpō, tamil.: சிங்கப்பூர் Ciŋkappūr), täuz' oficialine nimituz — Singapuran Tazovaldkund (angl.: Republic of Singapore, mal.: Republik Singapura, kit.: 新加坡共和国 Ksīndziāpō Gònghéguó, tamil.: சிங்கப்பூர் குடியரசு Ciŋkappūr Kudijarasu), om sar'hine lidn-valdkund Azijan suves. Om pälidnaks ičesaz.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapuran nimi sündui malain singa-sanaspäi («lev»), mitte oli ottud velgha sanskritaspäi (sanskr.: सिंह siMha — «lev»), da sanskritan पुर pura-sanaspäi («lidn»).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1965 9. päiväl elokud Singapur tedištoiti ripmatomudes Malaizijaspäi.

Valdkundan konstitucii[2] om vahvištadud vl 1963, se om väges ripmatomuden päiväspäi tähäsai möhembaižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapuran topografine kart.

Singapur seižub 63 sarel, Singapur-sar' (Pulau Udžong) om kaikiš suremb niišpäi. Se sijadase suvhe Malakkan pol'sarespäi, 137 kilometrad pohjoižhe ekvatoralpäi. Valdkund om erištadud Malaizijaspäi Džohor-sal'mel, Indonezijaspäi — Singapuran sal'mel.

Singapur om meriröunoiš Malaizijanke pohjoižes. Randanpird om 193 km. Valdkundan pind — 718 km² (vozil 1960 oli 581 km²), se ližadab aigan mändes sariden ühtištusel.

Kaikiš korktemb londuseline čokkoim om Bukit Timah-kukkaz (166 m). Kacmata Indonezijan tektonižen lohkaidusen lähembusele, lujid manrehkaidusid ei olele. Jogid eile, om severz' reskvezivaradint atmosfersadegid keradamha. Mec otab 3,3% territorijad.

Klimat om ekvatorialine räk da neps. Paneb sadegid 2342 mm vodes, enamba kaiked — kül'mkus-vilukus.

Londuseližed varad oma kala, süväd merikarad.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Parlamentan pert' Singapuras.

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (angl.: President), kaik rahvaz valičeb händast kudeks vodeks. Prezidentale sab panda kel'dod käskusiden projektoihe. Ken ezitab parlamentan enambust prezidentan mel'pidegen mödhe, ka hän paneb necen parlamentan ühtnijad päministraks-ki.

Parlament (angl.: Parliament, mal.: Parlimen) om üks'kodine 99 ühtnijanke, 87 heišpäi kaik rahvaz valičeb videks vodeks, 3 — ei päznu valičendoil oppozicijaspäi, 9 — prezident paneb.

Parlamentan ühtnijoiden valičendad oliba vn 2015 11. päiväl sügüz'kud. Halima Jakob radab prezidentan vs 2017 sügüz'kun 14. päiväspäi, jäi üks'jäižeks kandidataks edel valičendoid vn 2017 13. päiväl sügüz'kud, i tedotihe händast prezidentaks avtomatižikš. Päministr om Li Sän' Lun vs 2004 elokun 12. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Singapuran administrativiž-territorialine jagand.

Singapur jagase 5 ümbrikoks (angl.: district), ned alajagasoiš valičendümbrikoikš (angl.: constituency).

Mugažo vspäi 2000 valdkund jagase 5 statistižeks regionaks (angl.: region). Regioniden röunad ei ole ühtejiččed ümbrikoiden röunoidenke. Statistižed regionad alajagasoiš 55 planiruindan regionaks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapuras elädas singapuralaižed. Vl 2009 lidnan-valdkundan eläjiden lugu oli 4 987 600 ristitud, vn 2014 heinkus — 5 567 301 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Kaik eläjad oma lidnalaižed.

Kodikelen mödhe (2015): anglijan kel' — 36,9%, kitajan kel' (mandarin-pagin) — 34,9%, kitajan kelen toižed paginad — 12,2%, malain kel' — 10,7%, tamilan kel' — 3,3%, toižed keled — 2,0%.

Etnižen augotižlibundan mödhe: 74,1% oma kitajalaižed, 13,4% — malaizijalaižed, 9,2% — indijalaižed (tamilalaižed tobjimalaz; toižed — malajalid, pendžabalaižed da bengalijalaižed), 3,3% — toiženke augotižlibundanke.

Uskondan mödhe (2015): buddistad — 33,2%, hristanuskojad — 18,8%, islamanuskojad — 14,0%, daoistad — 10,0%, induistad — 5,0%, toižed uskojad — 0,5%, religijatomad — 18,5%.

Ekonomik[redaktiruida | redaktiruida purde]

Singapur om zon madalidenke valdkundmaksoidenke eksportan da importan operacijoiden täht. Vl 2011 eksportan da importan mülü oli 726 bln US$, kogosüdäiprodukt — kahthe polenke kerdha alemba (318 bln US$).

Vl 2010 Singapuran päeksport oli kompjuterad, radiopalad, printerad da avtomatad kundaližsijiden täht (kaik — läz 25%), digitaližed mikroshemad (20%), ümbriratud kivivoi (19%), eziauguižed himižed organižsubstancijad (12%); toine eksport — polimerad (4%), kuld, hobed da kalližarvoižed kived (2%). Vl 2011 Kitai da Malaizii oliba pätorguindpartnörikš (eksportan da importan läz koumandest).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Singapuran ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Singapuran Konstitucijan tekst Vikiaitas. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Jordanii | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.


Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Nur-Sultan | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan