Manil

Vikipedii-späi
Manil
Maynilà (filipp.)
Manila (angl. i isp.)
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Filippinad
Eläjiden lugu (2020) 1,846,513 ristitud
Pind 42,34 km²
Manil Maynilà (filipp.) Manila (angl. i isp.)
Pämez' Honi Lakuna
(heinku 2022—,
Honey Lacuna)
Telefonkod +63-(0)2
Aigvö UTC+8


Manilan kart i ümbärdajad lidnad (2003)

Manil (tagal.: Maynilà [majˈnilaʔ], angl. i isp.: Manila) om Filippinoiden pälidn da kahtenz' surtte lidn. Mülüb Pälidnan statistižhe regionha ühteks sen kudestoštkümnes lidnaspäi.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Nügüdläižen lidnan aluz om pandud vl 1571 ispanijalaižil lidnuseks, hö anastiba änikoičijad musul'maništ Manilad da küksiba islamanuskojid Suleiman-radžanke. Vl 1611 Azijan ezmäižen ph. Homoi Akvinalaižen universitetan[1] aluz om pandud Manilha, se om privatine, kaikiš järedamb Azijan universitet i katoline opendusen aluzkund mail'mas.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase Kitain Suvimeren Manilan lahten randal da Pasig-jogensun molembil randoil, 0..108 m korkusil, seičeme metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Röunatab nenidenke lidnoidenke (častomaraižen mödhe): Navotas i Kalookan (koumanz' surtte valdkundas) pohjoižes, Keson Siti pohjoižpäivnouzmas (kaikiš suremb valdkundas), San Huan i Mandalujong päivnouzmas, Makati suvipäivnouzmas, Pasai suves.

Klimat om subekvatorialine räk, vai tropine mussonine tropižen savannan pirdoidenke, pil'vekaz päpaloin (om äi päivänvauktad keväz'kus-semendkus). Kun keskmäine lämuz om +26,9..+30,3 C° vodes läbi. Ekstremumad oma +14,5 C° (viluku) i +38,8 C° (sulaku, semendku). Paneb sadegid 2243 mm vodes, enamba heinkus-sügüz'kus (396..476 mm kus), vaiše 85 mm kuivan sezonan aigan (viluku-sulaku). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 66..72 % röunoiš vilukus-semendkus, 75..82 % kezakus-tal'vkus.

Administrativine jagand[vajehta | vajehtada tekst]

Manil jagase kudeks käskusenandajaks ümbrikoks. Ümbrikod alajagasoiš 897 barangai:kš ičeze nevondkundoidenke. Mugažo ümbrikod alajagasoiš geografižikš 16 rajonaks, ned — sadaks zonaks.

Edeline lidnan pämez' (tagal.: Punong Lungsod ng Maynila) om Isko Moreno (Francisco Moreno Domagoso, heinku 2019 — kezaku 2022).

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vn 2010 Filippinoiden rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 652 171 ristitud. Kaik 1 780 148 eläjad oli lidnas vl 2015. Manil om mail'man kaikiš tihedašti elänzoittud järed lidn mail'mas.

Kaik 22 710 000 ristitud elädas lidnaglomeracijas (Sur' Manil, 2013) 1474,82 km² pindal.

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad, lidnelektrojonused (kaks' jonod), ehtatimed, džipni-taksid (läz 50 tuhad) i mototaksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Tutuban-päraudtestancii radab vspäi 1887. Manilan meriport sijadase lidnan päivlaskmas, se om kaikiš suremb valdkundas. Tüpäd avtoteil oma paksud.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Manil-lendimport Ninoi Akino-politikanmehen nimed[2] (MNL / RPLL, 45,3 mln passažiroid i 485 tuh. tonnoid jüguid vl 2023) sijadase seičemes kilometras suvhe Manilaspäi, Pasai- i Paranak-lidnoiden röunal. Tehtas reisid Azijan suvipäivnouzman i päivnouzman äjihe surihe lidnoihe, Arabijan pol'sarehe, Addis-Abebha, Stambulha, Sidneihe, mugažo kaikidme Filippinoidme.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Ph. Homoi Akvinalaižen universitetan sait (ust.edu.ph). (angl.)
  2. Rahvahidenkeskeižen Manil-lendimportan sait (miaa.gov.ph). (angl.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]



Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan