Mine sisu juurde

Taškent

Vikipedii-späi
Taškent
Toshkent
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Uzbekistan
Eläjiden lugu (2023) 2,955,700 ristitud
Pind 435 km²
Taškent Toshkent
Pämez' Džahongir Artikhodžaev
(sulaku 2018—)
Telefonkod +998−71
Aigvö UTC+5


Lidn jagase 11 rajonaks.

Taškent (uzb.: Toshkent [tɒʃˈkent], ven.: Ташкент) om Uzbekistanan pälidn (vspäi 1930) da kaikiš suremb lidn. Se om lidn keskuzalištusenke.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan 2. voz'sadal EME. Ende nimitihe Čač, Šaš, Binket / Binkat. Šingotihe Šuukten seižuteseks. Lidn eli läbi murendajas manrehkaiduses vn 1966 26. päiväl sulakud, om udessündutadud 3,5 vodes kaiken NSTÜ:n radnikoil.

Taškent šingotase mašinansauvomižen tegimil (traktortegim, lämuzvedimiden kohendusen, mehanine), elektrotehnižel sarakol (radiokomponentad, specialižed materialad i pol'fabrikatad, radioapparatur, avtomatikan sistemad i sidon abutused), kebnan tegimišton edheotandoil (puvillkanghad, trikokanghad, kengäd), sauvondal, himižel, kivivoinhimižel i himiž-farmaceftižel sarakoil, sömtegimištol (järed konditerine fabrik), stökolpakuitesen järed tegim radab.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase Čirčik-jogen oiktal randal tobjimalaz (uzb.: Chirchiq 155 km pitte, Sirdarjan jogen oiged ližajogi) i sen alangištos, 440..480 m korktusil, 455 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Taškentan agj ümbärdab lidnad, Taškent ei mülü sihe. Matkad lidnaspäi Kazahstanan röunhasai om viž kilometrad lodeheze.

Klimat om subtropine südäikontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +15,2 C°, kezakun-elokun +26,2..+28,3 C°, tal'vkun-uhokun +2,3..+4,2 C°. Ekstremumad oma −29,5 C° i +44,6 C°. Kezaaigan minimum om +3,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +27 C° (tal'vku). Ei olele haloid sügüz'kus. Paneb sadegid 457 mm vodes, enamba kül'mkus-sulakus (51..72 mm kus), kuiv sezon oleskeleb heinkus-sügüz'kus (10 mm pordos).

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 2 309 300 ristitud. Vl 2019 kaik 2 510 800 ristitud elihe lidnas 335 km² pindal. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Vl 2001 läz koumed millionad eläjid oli ezilidnoidenke 6,4 tuh. km² pindal, vl 2023 lidnaglomeracijan ristitišt ületi viž millionad eläjid.

Rahvahad (2008): uzbekad — 63,0 %, venänikad — 20,0 %, totarlaižed — 4,5 %, korejalaižed — 2,2 %, kazahlaižed — 2,1 %, uigurad — 1,2 %, toižed rahvahad — 7,0 %.

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad, metropoliten, maršruttaksid, taksid, velosipedad i ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Metro radab vspäi 1977 (vspäi 2023 om nell' jonod, 48 stancijad, 67,2 km raudted, völ üks' jono om sauvomas). Taškent-Passažirine- i Taškent-Suvine-päraudtestancijad ratas lidnas. Kaik koume avtorengazted om saudud lidnas da siš ümbri.

Rahvahidenkeskeine civiline Taškent-lendimport Islam Karimovan nimed[1] (ТАС / TAS / UTTT, 5 mln passažiroid vl 2022) sijadase kahesas kilometras suvipäivnouzmha orhal lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Venäman i Evropan järedoihe lidnoihe, Azijan erasihe maihe, mugažo Uzbekistanadme. Toižed kaks' lendimportad oma pened, Taškent-Päivnouzmaine (enzne sodalendimport, om rekonstrukcijas) i Taškent-Sergeli (suves, privatižen penen aviacijan täht).

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Rahvahidenkeskeižen Taškent-lendimportan sait (tashkent-airport.uz). (uzb.) (ven.) (angl.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]



Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan