Pekin

Pekin
北京
*(Beiczin)*
Valdkund	Kitai
Eläjiden lugu (2020)	21,893,095 ristitud
Pind	16,410,5 km²
Pämez'	In' Jun; (reduku 2022—,; 殷勇)
Telefonkod	+86−10
Aigvö	UTC+8

Pekin (kit.: 北京, pin'jin': Běijīng, standartižen mandarin-paginan virkand: [pèɪ.tɕíŋ], sanasanhal'ne känduz «pohjoine pälidn») om Kitain pälidn, keskuzalištusen lidn.

Pekin om valdkundan politikan, kitaižen kul'turan da ižandusen innovacijoiden keskuz.

Vl 2008 lidn vastsi Kezaližid Olimpižid vändoid, vn 2022 uhokus-keväz'kus vedi Tal'veližid Olimpižid vändoid.

Istorii

Min- i Cin-imperijoiden imperatoriden Kel'dlidn-rezidencii om saudud vll 1406−1420, sen jäl'ghe sätihe Taivhan Pühäpertid (1420. voz') da toižid znamasižid sauvusid. Vl 1421 Junle-imperator, Min-imperijan koumanz' lugul, sirdi pälidnad neche lidnha Nankinaspäi möst i udesnimiti nügüdläižikš (Pekin, 北京), toine tetab nimi oli 京師 (Czinši, «pälidn»). Min-imperijan aigan Pekinan vanh pala sai nügüd'aigaižid pirdoid, niiden aigoiden lidnusen sein oli Pekinan lidnanseinäks 1980-nzihe vozihesai, konz saudihe Kahtent avtorengazted sen sijas.

Lugetas, miše Pekin oli mail'man kaikiš järedambaks lidnaks vll 1425−1650 i 1710−1825.

Geografijan andmused

Lidn sijadase 43 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Se om maröunoiš Hebei-provincijanke koumil polil da Tän'czin'-lidnanke suvipäivnouzmpolel. Lidnan territorijan kaikiš korktemb čokkoim om Lin-mägenpä (kit.: 灵山 Línšān' ) 2303 m ü.m.t..

Klimat om ven kontinentaline subtropižen röunal, mussonan valatoitusenke, päivoikaz kevädel. Voden keskmäine lämuz om +13,3 C°, kezakun-elokun +25,3..+27,2 C°, tal'vkun-uhokun −2,7..+0,6 C°. Ekstremumad oma −27,4 C° (uhoku) i +41,9 C° (semendku, kezaku, heinku). Kezaaigan minimum om +9,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +25,6 C° (uhoku). Ei olele haloid semendkus-sügüz'kus (semendkun minimum om +2,5 C°). Paneb sadegid 528 mm vodes, enamba heinkus (170 mm) i elokus (113 mm), kuiv sezon oleskeleb tal'vkus-keväz'kus (19 mm pordos). Paneb lunt 11 päiväd tal'ves. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 40..47 % röunoiš tal'vkus-semendkus, 64..71 % heinkus-sügüz'kus.

Tobmuz

Pekin jagase nell'toštkümneks rajonaks da kahteks makundaks. Ned alajagasoiš 273 peneks administrativižeks ühtnikaks: 125 irdankomitetad, 119 žilod, 24 volostid i viž nacionališt volostid.

Edeline lidnan pämez' (mer) om Čen' Dzinin (semendku 2017 — reduku 2022, 陈吉宁 / 陳吉寧).

Kompartijan lidnan komitetan pämez' (sekretar') om In' Li (尹力) vn 2022 kül'mkuspäi. Edeline kompartijan lidnan komitetan pämez' om Cai Ci (semendku 2017 — kül'mku 2022, 蔡奇).

Eläjad

Vl 2015 lidnan ristitišt oli 21 705 000 eläjid. Pekinan ristitišt oli 21 148 000 eläjid vl 2013 lopus, ühtes kaikenaigaižiden verhiden lidnoiden eläjidenke (8 027 tuhad)^[1]. Vn 2020 rahvahanlugemižen mödhe lidnan-municipalitetan ristitišt oli 21 893 095 eläjad, se oti 27. sijad valdkundas eläjiden lugun mödhe.

Rahvahad: han' — 95 %, mančžu — 2 %, huei (han'-islamanuskojad) — 2 %, mongolad — 0,7 %, toižed rahvahad — 0,7 %.

Transport

Kundaline transport om metropoliten, avtobusad, trolleibusad, lidnjonused, velosipedad, taksid. Pekinan metro radab vspäi 1969 (vl 2023 om 27 kaikenvuittušt jonod, 478 stancijad, 807 km raudted), se om kaikiš suremb mail'mas raudtejonoiden pidusen i passažiroiden valun mödhe (3,8 mlrd vl 2018).

Pekin om valdkundan kaikiš suremb raudte- da avtoteiden sol'm. Kaik viž avtorengast oma letud lidnas ümbrištonke. Koume päraudtestancijad oma: Pekinan, Pekin-Suvine (kiruhraudteiden täht), Pekin-Päivlaskmaine. Koume tošt raudtestancijad ratas lidnas: Pekin-Pohjoine, Pekin-Päivnouzmaine, Fentai.

Rahvahidenkeskeine civiline Pekin-Šoudu-lendimport^[2] (znamoičeb «pälidn»; angl.: Beijing Capital Airport, PEK / ZBAA, 100 mln passažiroid vl 2019) radab koumekümnes kahtes kilometras pohjoižpäivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Se om kaikiš suremb valdkundas. Tehtas reisid Azijan äjihe surihe lidnoihe, Pohjoižamerikan päivlaskmaižen merenrandan lidnoihe, Evropan pälidnoihe, Johannesburgha, mugažo Kitain surihe lidnoihe. Mugažo viž sodalendimportad oma saudud: Länsän, Nan'juan', Siczäo, Šahe, Badalin. Toine civiline Pekin-Dasin-lendimport om sauvomas suvhe lidnaspäi vll 2019−2025.

Galerei

Pekinan municipaline rahvahansuim (2008)
Veroližen arhitekturan palad, nägu 2000-nzil vozil
Kazvai pigašti keskuzline azjaline rajon vl 2005
Keskuzline azjaline rajon vl 2021
Kitain Mail'man Torguindkeskusen üläkorged pert' (2008)
Pekin-Päivlaskmaine-päraudtestancii vl 2011

Homaičendad

↑ Sin'hua-agentusen mödhe, uzištused 23. viluku 2014 russian.news.cn-saital. (ven.)
↑ Rahvahidenkeskeižen Pekin-Šoudu-lendimportan sait (bcia.com.cn). (kit.) (angl.) (jap.) (kor.)

Irdkosketused

Pekin-lidnan administracijan oficialine sait (beijing.gov.cn). (kit.) (angl.) (jap.) (kor.) (saks.) (fr.) (ven.) (isp.) (arab.) (port.)

Pekin Vikiaitas

	Azijan pälidnad
	Abu Dabi \| Amman \| Ankar \| Astan \| Ašhabad \| Bagdad \| Baku \| Bandar Seri Begavan \| Bankok \| Beirut \| Biškek \| Dakk \| Damask \| Dili \| Doh \| Džakart \| Dušanbe \| El' Kuveit \| Hanoi \| Islamabad \| Jerevan \| Jerusalim \| Kabul \| Katmandu \| Kuala Lumpur \| Male \| Manam \| Manil \| Maskat \| Naip'jido \| Nikosii \| Pekin \| Phen'jan \| Pnompen' \| Rijad \| Sanaa \| Seul \| Singapur \| Šri Džajavardenepura Kotte \| Taškent \| Tbilis \| Tehran \| Thimphu \| Tokio \| Ulanbatar \| Uz' Deli \| V'jent'jan

[1] Sin'hua-agentusen mödhe, uzištused 23. viluku 2014 russian.news.cn-saital. (ven.)

[2] Rahvahidenkeskeižen Pekin-Šoudu-lendimportan sait (bcia.com.cn). (kit.) (angl.) (jap.) (kor.)

[1]

[2]