Dušanbe

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Dušanbe
Душанбе
Lidnanznam
Coat of Arms of Dushanbe.png
Valdkund Tadžikistan
Eläjiden lugu (2017) 820 600 ristitud
Pind 127,4 km²
Dušanbe Душанбе
Pämez' Rustam Emomali
(viluku 2 017—)
Telefonkod +992-37
Aigvö UTC+5


Lidnan nell' rajonad vl 2012.

Dušanbe (tadž.: Душанбе «ezmärg») om Tadžikistanan pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Järed antine eländpunkt oli olmas 3.-4. voz'sadal edel meiden erad. Dušanbe-kišlak mainitase kirjutadud purtkiš ezmäižen kerdan vl 1676 (läz 8 tuhad eläjid), se sijazihe risttel, i kerazihe torgust jogo ezmärgel, sikš nimitihe-ki. Vl 1826 lidnan nimi oli Dušanbe-Kurgan. Mülüi Buharan emiratha (oli olmas vll 1753−1920).

Vspäi 1922 om Tadžikistanan pälidnaks. Vll 1924−1929 nimi oli Düšanbe (tadž.: Дюшанбе), vll 1929−1961 nimitihe Stalinabad:aks. Vl 1929 raudte ühtenzoiti lidnad Taškentanke.

Dušanbe šingotase sömtegimištol, sauvondmaterialiden sarakol (armatur, raudbeton), elektrotehnižel produkcijal (kabel'), tekstil'tegimištol, Keskuazijan torgusil.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase valdkundan päivlaskmas, 706 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Varzob-jogi (tadž.: Варзоб, 71 km pitte) läbitab Dušanbed pohjoižespäi suvhe i lankteb Kafirnigan-jogehe (tadž.: Кофарниҳон) lidnan suviröunas (Amudarj-jogen bassein). Seičeme transportišt sildad om saudud Varzobas päliči lidnan röunoiš. Voib olda lujid manrehkaidusid.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2014 eläjiden lugu oli 778 500 ristitud 124,6 km² pindal. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Enamba mi 1,5 mln ristitud elihe ezilidnoidenke vl 2017. Erazvuiččiden uskondoiden pühäpertid oma saudud lidnas.

Kaik 17 üläopendusen i enamba 100 keskopendusen aluzkundad oma olmas lidnas, mugažo 17 tedoinstitutad ratas.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad, trolleibusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Lendimport sijadase Dušanben päivnouzmas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan