Dili
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Päivnouzmaine Timor |
| Eläjiden lugu (2015) | 222,323 ristitud |
| Pind | 48,27 km² |
| |
| Telefonkod | +670- |
| Aigvö | UTC+9 |
Dili (tetum. i port.: Díli) om Päivnouzmaižen Timoran pälidn, kaikiš suremb lidn da meriport. Se om valdkundan üläopendusen keskuz, Dilin ümbrikon administrativine keskuz mugažo.
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Eländpunktan aluz om pandud vl 1520 portugalijalaižil. Se oli Portugaline Timor-kolonijan keskuseks vspäi 1769. Sai oficiališt lidnan statusad vl 1864.
Toižen mail'man sodan aigan meriport i lendimport oliba okkupiruidud Japonijal (19.02.1942 — 26.09.1945). Äi kolonialižid pertid om kaičenus vn 1999 lidnan murendushe kacmata Indonezijan armijal. Vspäi 2002 Dili om ripmatoman valdkundan pälidnaks.
Dili šingotase pälidnan funkcijoil. Lidnan generaline plan om sätud.
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, Timor-saren pohjoižel randal, Savu-meren pohjoižpäivnouzmaižen čogan randištol, 11 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Vn 2010 Timoran rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 193 563 ristitud.
Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
 |
Dili Vikiaitas |
| Azijan pälidnad | ||
| Abu Dabi | Amman | Ankar | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Nur-Sultan | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan | ||
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |