Pakistan

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Pakistanan Islamine Tazovaldkund
اسلامی جمہوریہ پاکِستان (urdu)
(Islami Džumhurije Pakistan)
Islamic Republic of Pakistan (angl.)
 Flag
Flag of Pakistan.svg
 Valdkundznam
State emblem of Pakistan.svg
Pälidn Islamabad
Eläjiden lugu (2014) 196 174 380[1] ristitud
Pind 796 095 km²
Pakistanan Islamine Tazovaldkundاسلامی جمہوریہ پاکِستان (urdu)(Islami Džumhurije Pakistan)Islamic Republic of Pakistan (angl.)
Kel' urdu, anglijan
Valdkundan pämez' Mamnun Husein
Päministr Navaz Šarif
Religii islam
Valüt pakistanan rupii (PKR)
Internet-domen .pk
Telefonkod +92
Aigvö UTC+5[2]

Pakistan (urdu-kelel: پاکِستان Pakistan «puthiden ma», anglijan kelel: Pakistan), vai Pakistanan Islamine Tazovaldkund (urdu: اسلامی جمہوریہ پاکِستان Islami Džumhurije Pakistan, angl.: Islamic Republic of Pakistan) om valdkund Azijan suves. Päine federacijan lidn om Islamabad.

Pakistan om mail'man kudenz' valdkund ičeze ristitišton lugun mödhe da kahtenz' valdkund islamanuskojiden lugun mödhe (Indonezijan jäl'ghe).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1947 elokun 14. päiväl Pakistan sai ripmatomut Britanižen Indijan jagon jäl'ghe.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pakistanan topografine kart.

Pakistan om mavaldkundröunoiš Irananke ehtbokas (röunan piduz — 909 km), Afganistananke lodehes (2430 km), Kitainke homendezbokas (523 km) da Indijanke päivnouzmas (2912 km). Ühthine röunoiden piduz om 6774 km. Pakistanan randad lainištab Arabijan meri suves. Mererandan piduz om 1046 km.

Valdkundan päivlaskmas da pohjoižes om mägid. Kaikiš korktemb čokkoim om mail'man kahtenz' korktusen mödhe Čogori-mägenpä Karakorumas, 8611 m meren pindan päl.

Pakistanan päjogi om Ind, ani kaik järedad lidnad sijadase sen alangištos.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Parlamentan pert' Islamabadas.

Ohjandusen form om federacii da prezidentiž-parlamentine tazovaldkund.

Parlament om kaks'kodine. Senat om üläkodi, se mülüb 100 ühtnijad. Heid valitadas alakodin ühtnijoil da agjoiden suimil 6 vodeks, sen ühtes mülükundan koumandez udištadas kaikuttušt 2 vot. Alakodi om Nacionaline Assamblei, se mülüb 342 ristitud (272 niišpäi rahvaz valitab 5 vodeks, 60 sijad andase naižile, 10 sijad — religijan vähembusile).

Oficialine valdkundan pämez' om prezident, hänen kandidaturad parlament valičeb, hän om üks' parlamentan ühtnijoišpäi. Prezidentan valdatusiden strok om 5 vot (om oiktuz valitas tošti). Päministr om valdkundan pämez' todesižikš[3].

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Pakistanan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Pakistan alajagase 8 regionha: 4 agjad (vai provincijad), 1 federaližikš ohjatud Heimoiden territorii, 1 federaline pälidnaine territorii da kaks' Kašmiran territorijad (ned oma ridatadud Indijal). Ned alajagase 132 ümbrikho, a Heimoiden territorii — 6 agentushe da 7 röunregionha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pakistanan lidnad-millionerad (vl 2010[4], surembaspäi penembha): Karači, Lahor, Feisalabad, Ravalpindi, Multan, Gudžranval, Haidarabad, Pešavar.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 Pakistanan päeksport oli tekstil'tegesed (läz 60%), ris (10%), kivivoi da sen produktad (6%); toine eksport — juvelirižed tegesed, mägisuksed, cement, hromkivendod, apel'sinad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Pakistanan ristitišt. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  2. Daylight saving time dates for Pakistan – Islamabad between 2010 and 2019. — Timeanddate.com. (angl.)
  3. Pakistanan prezident röunati ičeze valdatusid. — Lenta.ru. (ven.)
  4. Pakistan: largest cities and towns and statistics of their population. — World-gazetteer.com. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Iordanii | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.