Karači

Karači
کراچی *(Karācī)* (urdu)
Karachi (angl.)
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Pakistan
Eläjiden lugu (2023)	20,382,881 ristitud
Pind	3,527 km²
Pämez'	Murtaza Vahab; (kezaku 2023—,; Murtaza Wahab)
Telefonkod	+92−21-xxxx-xxxx
Aigvö	UTC+5

Karači (urdu: کراچی Karācī, angl.: Karachi [kəˈraːtʃi]) om Pakistanan kaikiš suremb lidn da port, sijadase valdkundan suves. Se om Sind-agjan administrativine keskuz, mail'man kaks'toštkümnenz' lidn eläjiden lugun mödhe.

Lidn om Pakistanan sodavägiden, rahaazjoiden, tegimišton da torguindan päkeskuseks. Transportine Kitai — Pakistan-koridor lopiše lidnas.

Istorii

Ezmäižed žilod lidnan territorijas oma tetabad möhembaižes paleolitassai da mezolitassai. Edel britaništ anastust vl 1839 Karači oli Kolači:kš — kalanikoiden peneks küläks. Lidnan municipalitet i sen suim oma vspäi 1880.

Vozil 1947−1958 Karači oli ripmatoman Pakistanan pälidnaks, sid' sirtihe pälidnad Ravalpindihe.

Geografijan andmused

Karači sijadase Arabijan meren randal, pidust' sen Karačin merikarad, Ind-jogen suhištos, kümne metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Klimat om tropine kuiv räk letetazangišton, päivoikaz päiči lühüdas vihmsezonas. Voden keskmäine lämuz om +27,1 C°, sulakun-redukun +29,4..+32,2 C°, tal'vkun-uhokun +18,9..+21,1 C°. Ekstremumad oma 0 C° (viluku) i +47,8 C° (semendku, kezaku). Heinkun minimum om +22,2 C°, vilukun maksimum om +32,8 C°. Paneb sadegid 186 mm vodes, läz kaiked sadeged oleldas heinkus-elokus (53..65 mm kus), kuiv sezon oleskeleb uhokus-semendkus (kümne millimetrad pordos) i redukus-tal'vkus (9 mm pordos). Sadegiden lugumär vajehtase lujas vozidme (nell'hä-vidhe kerdha) mussonan vägehe kacten. Upar' om tal'ven heitten, sikš ku lidn om mererandaline.

Tobmuz

Nügüdläine administrativine jagand oli vahvištadud vl 2011. Lidn om municipaližen korporacijan ohjandusen al (angl.: Karachi Metropolitan Corporation, urdu: بلدیہَِ عظمیٰ کراچی Bldih Azmit Karači «Suren Karačin municipalitet»). Se kogoneb 367 ühtnijaspäi (vll 2023−2027), korporacijan pämez' om mer (angl.: Mayor of Karachi, urdu: ناظم کراچی nazim Karači), valitas kaikid heid nelläks vodeks.

Karači jagase seičemeks ümbrikoks (angl.: district). Ümbrikod alajagasoiš kahesatoštkümneks rajonaks (tehsil:aks), ned — 178 nevondkundaks. Mugažo kuz' sodaterritorijad (kantonad) sijadasoiš lidnan keskuses, ned ei mülügoi ümbrikho.

Edeline lidnan pämez' om Vasim Ahtar (Waseem Akhtar, eloku 2016 — eloku 2020). Sid' administrator oli lidnan pämehen sijas (eloku 2020 — viluku 2023, nell' mest oliba radnikusel pordos), i nügüdläine Murtaza Vahab-mer radoi lidnan administratoran (eloku 2021 — tal'vku 2022) edel meran radnikust.

Eläjad

Lidnan ristitišt ületi millionad vodele 1951, sil aigal fiksiruihe 1 137 667 eläjad. Britanižen Indijan jagon jäl'ghe äi islamanuskojid sirdnikoid tuli elämižhe Karačiš Indijaspäi. Vl 1981 lidnan ristitišt oli 5 437 984 eläjad. Vn 2017 Pakistanan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 16 024 894 ristituid 3 527 km² pindal. Karačin aglomeracii (23,5 mln ristituid^[1] vl 2013) otab seičemenden sijan mail'mas ristitišton lugun mödhe. Läz 2,5 mln pagenikoid elihe lidnas vl 2011, neniš valdkundoišpäi tobjimalaz: Afganistan, Bangladeš, Mjanmar, Šrilank.

Religijan mödhe (2010): islamanuskojad — 96,5 %, hristanuskondan polenpidajad — 2,5 %, induistad — 0,86 %, toižed uskojad — 0,14 %. Enamba mi koume tuhad mečetid om saudud lidnas.

Transport

Avtobusad, kiruhavtobusoiden verk (Metrobus), lidnjonused (rengaztenke) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Vll 1884−1975 tramvaisistem radoi.

Rahvahidenkeskeine civiline Džinnah-lendimport^[2] (KHI / OPKC, 7,2 mln passažiroid 2017−18 finansižel vodel) om kaikiš suremb valdkundas. Se sijadase Karačin päivnouzmas, oigendab reisid Persijan lahten maihe, erasihe-se toižihe järedoihe lidnoihe (Dakk, Pekin, Toronto, London, Stambul, Kolombo, Bankok), mugažo Pakistanadme. Sen ližaks, om kaks' sodaaeroportad.

Galerei

Lidnan tobmuden sauvuz (2015)
Sur' Džamija-mečet', vn 2020 sauvomižen nägu
Pühän Patrikan kafedraline riman katoline päjumalanpert', vn 2020 nägu (om saudud vll 1879−1881)
Azjaline keskuz I.I. Čundrigaran irdal vl 2022
Dolmen Towers šingotajas azjaližes Klifton-rajonas vl 2022
Karačin universitetan Biznesadministriruindan institut (2016)
Rahvahidenkeskeine Džinnah-lendimport vl 2010
Karači Kantonment-päraudtestancii vl 2022