Religii

Religijan simvolad

Religii (latin.: religare «ühtenzoitta») om tuntken eriline form, uskojiden organizuidud kumardelend ühtele Jumalale vai sen enamba. Religijan tärtuz mülütab ičtazvedandan morališt normad, veroiden sistemad, kul'tan tegendoid, ristituiden organizacijoid (jumalankodikund, umm, sangh, religijankund).

Nened tärtused oma znamasižed religiozižes kacundas: hüvüz i pahuz, tozihengeližuz, elon met i hama. Religii vai pidand sihe (religijatomuz, ateizm) oma mail'mannägendan kaikiš enamb levitadud formad kaikiš valdkundoiš.

Jagadas uskojid konfessijoikš.

Mail'manreligijoiden kacegiden alused oma kirjutadud ristituil pühätekstoikš. Kaikuččen religijan polenpidajad oma uskotoittud, miše ned tekstad oliba diktuidud da ozutadud Ülähäižel (jumaloil), vai oliba kirjutadud vauktustadud religijal pühämehil, tedajil mehil, suril opendajil kaikiš korktembas hengeližes olendas.

Funkcijad

• Regulativine. Religii formiruib individoiden i socialižiden joukuiden ičtazvedandad, paneb märitud ramuzid ristitun jodjuden täht.
• Mail'mannägendan. Religii formiruib mail'man kuvan i ozutab ristitun sijad siš, mugažo kal'huziden sistemad.
• Kompensatorine. Religii abutab ristitule eläda läbi socialižes i psihologižes kingiteses, tüništab, tob kebnenzoitust.
• Kommunikativine. Religii sadab uskojiden besedoičendad religiozižen kundan vai organizacijan ramuziš.
• Integrirui. Religii voib olda ristitkundan integracijan i socialižen stabiližusen faktoraks, ku se om ühtenzoittud ühthižel uskol. No religii voib olda erigoičendan vägevaks süks, valdkundoidenkeskeižed i rahvahanikoiden sodad mäniba religijan erazvuiččiden kacegiden tagut.
• Kul'turine. Religii abutab socialižen i kul'turižen jäl'gusen kaičendale da šingotesele, sen aigan iče-ki om ristitun kul'turan palatomaks palaks.

Struktur

Erištadas nenid komponentoid religijan strukturas:

• religiozine tunde, se voib olda järgeližeks (personaližed kosketused) i konceptualižeks (openduz Jumalas, elonmahton ohjandimed i m.e.);
• religiozine radmine, se jagase kul'tižeks i kul'tanirdaližeks;
• religiozižed kesksidod (kul'tižed i kul'tanirdaližed);
• religiozižed organizacijad.

Homaičendad

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.