Japonii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Japonijan Valdkund
日本国 (Nippon-koku / Nihon-koku)
 Flag
Flag of Japan.svg
 Valdkundznam
Imperial Seal of Japan.svg
Pälidn Tokio
Eläjiden lugu (2014) 127 103 388[1] ristitud
Pind 377 944 km²
Japonijan Valdkund日本国 (Nippon-koku / Nihon-koku)
Kel' japonan
Valdkundan pämez' Akihito-imperator
Päministr Sindzo Abe
Religii sintoizm, ateizm, buddizm, hristanuskond
Valüt japonijan jen (JPY) (¥, 円)
Internet-domen .jp
Telefonkod +81
Aigvö UTC+9

Japonii (jap.: 日本 Nippon / Nihon), täuz' oficialine nimi om Japonijan Valdkund (jap.: 日本国 Nippon-koku / Nihon-koku), om sar'hine valdkund Päivnouzmaižes Azijas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Tokio.

Valdkundan konstitucijan ühesanz' kirjutuz kel'dab sidä armijan olemaspäi i sodoihe ühtnemaspäi. Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad oma irdvaruitomuden kaičijaks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Paleolitine kul'tur läz 40 tuhad vot tagaz paneb Japonijan sarišton elänzoitmižen ezmäižen datan.

Vozil 1904-1905 Venälaiž-Japonine soda oli Venäman da Japonižen imperijoiden keskes.

Vl 1931 Japonijan imperijan sodaväged otiba Man'čžurijan territorijad pätamha londuseližiden varoiden vajaguden problemad. Vl 1933 imperii läksi Nacijoiden Ühtnendaspäi. Vozil 1941-1945 Japonii ühtni Toižhe mail'man sodha i oli okkupiruidud AÜV:oil sodan lopus. Amerikaižed sodabazad da sodaväged oma Japonijas tähäsai.

Valdkundan Konstitucii (jap.: 憲法 kempo:) om Meidzi-aigaspäi, tuli väghe vl 1890. Japonijan ohjastuz da okkupacijan väged vaumičiba revolücižid kohendusid sihe, ned tuliba väghe vl 1947 semendkun 3. päiväl, sil aigalpäi ni üht kohendust sihe ei olend. Sen paloin, sodamehed ei voigoi nügüd' rata ministrikš, tazostihe naižiden i mehiden oiktusid. Vspäi 1956 Japonii om ÜRO:n ühtnijan.

Vodele 1970 Japonii tegihe valdkundan kahtendenke surtte kapitalistiženke ižandusenke mail'mas (vl 2015 nellänz' surtte mail'mas).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Japonijan topografine kart.

Japonijan sarištos om 6 852 sared. Kaikiš surembad niišpäi oma Honšü, Hokkaido, Küšü da Sikoku, ned oma sarišton 97% territorijad. Kuiv ma — 364,4 tuh. km² (vl 2006), saum vezid om 1/33 (13,5 tuh. km²).

Japonii om sar'hine valdkund, ei ole valdkundröunoid madme. Lähembaižed valdkundad oma Venäma, Suvikorei da Kitai (sen Taivan'). Randanpird — 29 751 km. Japonijan suvipäivlaskmaižed randad lainištab Kitain Päivnouzmmeri, lodehližed randad — Japonijan meri, Hokkaidon pohjoižed randad — Ohotskan meri, südäirandad — Japonijan südäimeri. Kaik nened mered mülüdas Tünen valdmeren basseinha.

Reljef om mägikaz, mäged ottas valdkundan koume nelländest. Lumi venub kaikenaigašti korktil mägenpäil. Kaikiš korktemb čokkoim om Fudzi-vulkan (3 776 m). Kaik om 108 aktivišt vulkanad valdkundas. Lujad manrehkaidused oma paksud. Joged oma lühüdad, no tihedaks sijatud da täuz'vezižed. Kaikiš suremb reskveden järv om Biv-järv 670 nellikkilometrad pindanke.

Klimat om arktižes vöspäi mägiden pautkil subtropižhe vöhösai suvisaril. Lähine tulleikaz valdmeri poleneb räkäd kaikil sijil. Meritorokad oleldas paksus kezan lopus.

Londuseližed varad oma reskvezi, londuseline gaz, kivihil', rik, jod, kuld. Kivivoin da metalloiden varad oma pened (raudkivend, marganc, hahktin, cink, vas'k, hrom, hobed).

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Japonijan parlamentan pert' Tokios.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine monarhii. Valdkundan pämez' da simvol om imperator, vspäi 1989 Akihito, 125nz' lugul. Hänen ohjastusen aig nimitase Heisei:kš.

Parlament (jap.: 国会 kokkai) om käskusenandajaks tobmudeks täuzin. Se om kaks'kodine, 722 ühtnijanke. Üläkodi om Nevonikoiden kodi (jap.: 参議院 sangi-in) 242 nevonikanke, heid valitas kudeks vodeks, pol' udištase jogahižes koumes vodes. Alakodi om Ezitajiden kodi (jap.: 衆議院 šü:gi-in), siš om 480 deputatad, heid valitas nelläks vodeks. Rahvahanikad oma valičemižoiktusenke 20-voččes igäspäi.

Imperator paneb päministrad (ministrišton ezimest) radsijale parlamentan taričendan mödhe sen ühtnijoišpäi. Ministrišton ezimez' om radonoigendajan tobmuden pämez', hän formiruib ohjastust. Sindzo Abe radab päministran vs 2012 tal'vkun 12. päiväspäi.

Käskuzkundaline sistem om nell'tazopindaline. Imperator paneb Ülembaižen Käskuzkundan päühtnijoid ohjastusen taričendan mödhe. Oiktuzline sistem (kuz' kodeksad) baziruiše kontinentaližel (germanižel) oiktusel. Konstitucijan mödhe, parlamentan joga käskuz otab väged vaiše imperatoran hüvästusen («promul'giruindan») jäl'ghe.

Administrativine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Japonijan administrativiž-territorialine jagand.

Japonijas om 47 prefekturad, kaikuččes om ičeze tobmuz: gubernator, käskusenandmižsuim da administrativine bürokratii.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Üläkorktad sauvused Tokion Sindzüku-rajonas.

Japonijas elädas japonijalaižed (98%), pen' lugumär om korejalaižid da verazmalaižid.

Mail'man kaikiš suremb lidnaglomeracii sijadase Japonijas — enamba 30 mln ristituid elädas Tokios da läz sidä.

Vl 2012 ristitišt oli 126 659 683 eläjad[2]. Ühesa japonijalaižid kümnespäi elädas lidnoiš.

Toižed 11 lidnad-millionerad (vl 2010, surembaspäi penembha): Jokoham, Osak, Nagoi, Sapporo, Kobe, Kioto, Fukuok, Kavasaki, Saitam, Hirošima, Sendai. Vl 2010 786 lidnad oli valdkundas.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Japonijan ristitišton endustuz vl 2014 heinkus. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  2. Japanese population decreases for third year in a row (Japonijan ristitišt poleneb koumanz' voz' jäl'geten). — Japandailypress.com. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Iordanii | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.