Japonii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Japonijan Valdkund
日本国 (Nippon-koku / Nihon-koku)
 Flag
Flag of Japan.svg
 Valdkundznam
Imperial Seal of Japan.svg
Pälidn Tokio
Eläjiden lugu (2014) 127,103,388[1] ristitud
Pind 377 944 km²
Japonijan Valdkund日本国 (Nippon-koku / Nihon-koku)
Kel' japonijan
Valdkundan pämez' Akihito-imperator
Päministr Sindzo Abe
Religii sintoizm, ateizm, buddizm, hristanuskond
Valüt japonijan jen (JPY) (¥, 円)
Internet-domen .jp
Telefonkod +81
Aigvö UTC+9

Japonii (jap.: 日本 Nippon / Nihon), täuz' oficialine nimi om Japonijan Valdkund (jap.: 日本国 Nippon-koku / Nihon-koku), om sar'hine valdkund Päivnouzmaižes Azijas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Tokio.

Istorii[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Paolitine kul'tur läz 30 tuhad vot edel meiden erad paneb Japonijan sarišton elänzoitmižen ezmäižen datan.

Vozil 1904 — 1905 Venälaiž-Japonine soda oli Venäman da Japonižen imperijoiden keskes.

Geografijan andmused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Japonijan topografine kart.

Japonijan sarištos om 6,852 sared. Kaikiš surembad niišpäi oma Honsü, Hokkaido, Küsü da Sikoku.

Japonii om sar'hine valdkund, eile valdkundröunoid madme. Randanpird — 29,751 km. Japonijan suvipäivlaskmaižed randad lainištab Kitain Päivnouzmmeri, lodehližed randad — Japonijan meri, Hokkaidon pohjoižed randad — Ohotskan meri, südäirandad — Japonijan südäimeri. Kaik nened mered mülüdas Tünen valdmeren basseinha.

Kaikiš korktemb čokkoim om Fudzi-vulkan (3776 m).

Politine sistem[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Japonijan parlamentan pert' Tokios.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine monarhii. Valdkundan pämez' da simvol om imperator.

Parlament om kaks'kodine.

Administrativine jagand[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

   Kacu kirjutuz: Japonijan administrativiž-territorialine jagand.

Japonijas om 47 prefekturad, kaikuččes om ičeze vald: gubernator, käskusenandai suim da administrativine bürokratii.

Eläjad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Üläkorktad sauvused Tokion Sindzüku-rajonas.

Japonijas elädas japonijalaižed.

Mail'man kaikiš suremb lidnaglomeracii sijadase Japonijas — Tokios da läz sidä elädas enamba 30 mln mest.

Vl 2012 ristitišt oli 126,659,683 eläjid[2].

Toižed 10 lidnad-millionerad (vl 2010, surembaspäi penembha): Jokoham, Osak, Nagoi, Sapporo, Kobe, Kioto, Fukuok, Kavasaki, Saitam, Hirošima, Sendai. Vl 2010 786 lidnad oli valdkundas.

Rahvahanižanduz[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Homaičendad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

  1. Japonijan ristitišton endustuz vl 2014 heinkus. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  2. Japonijan ristitišt poleneb koumanz' voz' jäl'geten. — Japandailypress.com.

Irdkosketused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]


Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Iordanii | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.

Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.