Fukuok

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Fukuok
福岡市
(Fukuoka-si)
 Lidnanznam
Emblem of Fukuoka, Fukuoka.svg
 Flag
Flag of Fukuoka City.svg
Valdkund Japonii
Eläjiden lugu (2020-08-01) 1,602,927 ristitud
Pind 343,39 km²
Fukuok 福岡市 (Fukuoka-si)
Pämez' Soičiro Takašima
(tal'vku 2010—,
高島 宗一郎
Takashima Sōichirō)
Telefonkod +81-(0)92
Aigvö UTC+9


Fukuok, oficialižikš Fukuok-lidn (japonan kelel: 福岡市 [ɸɯ̥kɯokaꜜɕi], vepsän kirjamil: Fukuoka-si) om Japonijan lidn da port Japonijan meren suvipäivlaskmaižel randal (sijaline Genkai-meri). Se om valdkundan kahesanz' lidn eläjiden lugun mödhe, Fukuokan prefekturan administrativine keskuz. Küšü-saren kaikiš suremb lidn, toine om lähine Kitaküšü-lidn, miččenke sädab lidnaglomeracijad.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Na-port (japon.: 那ノ津, 儺ノ津, なのつ) radoi nügüdläižen lidnan territorijal 6. voz'sadaspäi. Se oli «verajaks kontinentha», vedihe torguindad Kitainke i Korejanke, oigetihe sur'oigenuzid da torgovanoid. Nimitaškanzihe tahod Hakat:aks 11. voz'sadaspäi. Kaks'kümnekilometrine sein kaks'-koume metrad kortte oli saudud mererandal vll 1276−1277 mongoližen londan jäl'ghe, rušihe vaiše 1930-nzil vozil. Hakat-nimituz om kaičenus raudtestancijan i portan nimes, lidnrajonas, kelen paginas.

Vl 1601 Kuroda-heimon pämez' sauvoi lidnust i nimiti sidä Fukuok:aks heimon kodiman mödhe Bidzen-agjas (nüg. Okajaman prefekturas). Vl 1889 lidn sai oficiališt statusad Fukuok-nimenke, sil-žo vodel raudte tuli lidnha. Panihe lidnha Küšü-regionan ohjandusen aluzkundad 1930-nzil vozil, hot' Fukuok oli penemb mi Nagasaki i Kumamoto. Jagatihe lidnad seičemeks rajonaks vl 1972.

Fukuok šingotase Hakat-meriportal, holitišiden sferal, üläopendusen keskuseks (Küšün universitet, Fukuokan naižuniversitet, seičeme privatišt universitetad, kahesa profkolledžad). Peniden kompanijoiden äjuz abutab korporacijoile logistikan i korktoiden tehnologijoiden sferas. Jüged tegimišt radab lähižen Kitaküšü-lidnan ümbrištos. Fukuok om satusekahan rahvahidenkeskeižen mahtusen kodvindsija toižen Japonijan täht.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Fukuokan administrativižed rajonad

Lidn sijadase Küšü-saren pohjoižrandal, om ümbärtud korktoil mägil. Naka-jogi (Nakagava) jagab lidnan kahteks palaks: Hakat (torguindrajon) i Fukuok (administrativine i azjaline pala). Matkad Tokiohosai om 1100 km päivnouzmha-pohjoižpäivnouzmha.

Klimat om valdmeren subtropine neps. Heinkun da elokun keskmäine lämuz om +27..+28 C°, vilukun da uhokun — +7 C°. Voden keskmäine lämuz om +17 C°. Paneb sadegid 1620 mm vodes, sidä kesken enamba semendkus-sügüz'kus (144..280 mm kus). Tal'vkul-uhokul paneb 60..70 mm kus. Hala i lumi oleskeldas tal'vel lujas harvoin, absolütine minimum om −8,2 C°.

Fukuok-lidn jagase seičemeks administrativižeks rajonaks (japon.: 区 ku). Tüo-rajon (中央区, sinine) om administrativižeks keskuseks.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1975 lidnan ristitišt ületi millionad. Vl 2005 lidnan eläjiden lugu oli 1 401 279 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Verazmalaižiden lugumär ližadub teravamb mi Tokios eskai.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Vspäi 1981 metro radab lidnas (vspäi 2005 om koume jonod, 35 stancijad, 30 km ted). Hakat-stancii (om saudud tošti vodele 2011) sijadase Hakat-rajonas, se om augstancijaks «Sanjo Sinkansen»- i «Küšü Sinkansen»-kiruhraudteiden täht. Ehtatimed ühtenzoittas meriportad Korejan Pusan-lidnan portanke.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Fukuok-lendimport (FUK, 21 mln passažiroid vl 2015) sijadase ani päivnouzmha Hakat-raudtestancijaspäi. Lendimportaspäi tehtas reisid Azijan äjihe surihe lidnoihe, AÜV:oihe (Guam, Gonolulu), tehtas sezonreisid Hel'sinkihe, mugažo Japonijadme.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]