Fukuok

Fukuok
福岡市
*(Fukuoka-si)*
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Japonii
Eläjiden lugu (2020-08-01)	1,602,927 ristitud
Pind	343,39 km²
Pämez'	Soičiro Takašima; (tal'vku 2010—,; 高島宗一郎; Takashima Sōichirō)
Telefonkod	+81-(0)92
Aigvö	UTC+9

Fukuok, oficialižikš Fukuok-lidn (japonan kelel: 福岡市 [ɸɯ̥kɯokaꜜɕi], vepsän kirjamil: Fukuoka-si) om Japonijan lidn da port Japonijan meren suvipäivlaskmaižel randal (sijaline Genkai-meri). Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Fukuokan prefekturan administrativine keskuz. Küšü-saren kaikiš suremb lidn, toine om lähine Kitaküšü-lidn, kudambanke sädab lidnaglomeracijad.

Istorii

Na-port (japon.: 那ノ津, 儺ノ津, なのつ) radoi nügüdläižen lidnan territorijal 6. voz'sadaspäi. Se oli «verajaks kontinentha», vedihe torguindad Kitainke i Korejanke, oigetihe sur'oigenuzid da torgovanoid. Nimitaškanzihe tahod Hakat:aks 11. voz'sadaspäi. Kaks'kümnekilometrine sein kaks'-koume metrad kortte oli saudud mererandal vll 1276−1277 mongoližen londan jäl'ghe, rušihe vaiše 1930-nzil vozil. Hakat-nimituz om kaičenus raudtestancijan i portan nimes, lidnrajonas, kelen paginas.

Vl 1601 Kuroda-heimon pämez' sauvoi lidnust i nimiti sidä Fukuok:aks heimon kodiman mödhe Bidzen-agjas (nüg. Okajaman prefekturas). Vl 1889 lidn sai oficiališt statusad Fukuok-nimenke, sil-žo vodel raudte tuli lidnha. Panihe lidnha Küšü-regionan ohjandusen aluzkundad 1930-nzil vozil, hot' Fukuok oli penemb mi Nagasaki i Kumamoto. Jagatihe lidnad seičemeks rajonaks vl 1972.

Fukuok šingotase holitišiden sferal päpaloin (torguind da varažomad, openduz), Hakat-meriportal. Peniden kompanijoiden äjuz abutab korporacijoile logistikan i korktoiden tehnologijoiden sferas. Jüged tegimišt i mašinansauvomine oma keskitadud lähižen Kitaküšü-lidnan ümbrištos. Fukuok om satusekahan rahvahidenkeskeižen mahtusen kodvindsijaks toižen Japonijan täht.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Küšü-saren pohjoižrandal, om ümbärtud korktoil mägil. Naka-jogi (Nakagava) jagab lidnan kahteks palaks: Hakat (torguindrajon) i Fukuok (administrativine i azjaline pala). Matkad Tokiohosai om 1100 km päivnouzmha-pohjoižpäivnouzmha.

Klimat om valdmeren subtropine neps, pil'vekaz vodes läbi. Voden keskmäine lämuz om +17,3 C°, heinkun-elokun +27,4..+28,4 C°, kezakun +23,3 C°, sügüz'kun +24,7 C°, tal'vkun-uhokun +6,9..+9,1 C°. Absolütine minimum om −8,2 C° (uhoku), maksimum +38,3 C° (heinku-sügüz'ku). Hala i lumi oleskeldas tal'vel harvoin lujas, ei voi panda halad semendkus-redukus. Paneb sadegid 1687 mm vodes, sidä kesken enamba semendkus-sügüz'kus (134..299 mm kus), vähemba tal'vkus-uhokus (68..74 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 72..75 % röunoiš kezakus-sügüz'kus, 62..68 % toižiš kuiš.

Tobmuz

Fukuok-lidn jagase seičemeks administrativižeks rajonaks (japon.: 区 ku). Tüo-rajon (中央区, sinine) om administrativižeks keskuseks.

Lidnan nevondkund kogoneb 62 ühtnijaspäi, valitas heid nelläks vodeks. Edeližed lidnan pämehed (merad) oma Hirosi Josida (吉田宏 Yoshida Hiroshi, tal'vku 2006 — tal'vku 2010), Hirotaro Jamasaki (山崎広太郎 Yamasaki Hirotarō, tal'vku 1998 — tal'vku 2006).

Eläjad

Vl 1975 lidnan ristitišt ületi millionad. Vl 2005 lidnan eläjiden lugu oli 1 401 279 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Verazmalaižiden lugumär ližadub teravamb mi Tokios eskai.

Lidn om saren üläopendusen keskuseks. Professionaližen opendusen aluzkundad oma Küšün universitet^[1] (alusenpanend 1903 kut Kioton universitetan Fukuokan medkolledž, kätihe universitetaks vl 1911, 18,5 tuh. üläopenikoid vl 2022), Fukuokan naižuniversitet, seičeme privatišt universitetad, kahesa profkolledžad.

Transport

Avtobusad da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Vspäi 1981 metro radab lidnas (vspäi 2005 om koume jonod, 35 stancijad, 30 km ted). Hakat-stancii (om saudud tošti vodele 2011) sijadase Hakat-rajonas, se om augstancijaks «Sanjo Sinkansen»- i «Küšü Sinkansen»-kiruhraudteiden täht. Ehtatimed ühtenzoittas meriportad Korejan Pusan-lidnan portanke.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Fukuok-lendimport^[2] (ende Itadzuke-il'mbaz, FUK / RJFF, 24,8 mln passažiroid vl 2018) sijadase ani päivnouzmha Hakat-raudtestancijaspäi. Lendimportaspäi tehtas reisid Azijan äjihe surihe lidnoihe, AÜV:oihe (Guam, Gonolulu), tehtas sezonreisid Hel'sinkihe, mugažo Japonijadme.