Avstralii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Avstralijan Ühtištuz
Commonwealth of Australia
 Flag
Flag of Australia.svg
 Valdkundznam
Coat of Arms of Australia.svg
Pälidn Kanberr
Eläjiden lugu (2018) 23 470 145[1] ristitud
Pind 7 692 024 km²
Avstralijan Ühtištuz Commonwealth of Australia
Kel' anglijan
Valdkundan pämez' Elizavet Toine
Päministr Skott Morrison
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt avstralijan dollar (AUD)
Internet-domen .au
Telefonkod +61
Aigvö tal'vel UTC+8..+10:30,
kezal UTC+8..+11:30
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Avstralii (angl.: Australia) om üks'jäine valdkund ühtennimižel kontinental. Täuz' oficialine nimi om Avstralijan Ühtištuz (angl.: Commonwealth of Australia [ˈkɒm.ənˌwɛlθ əv əˈstreɪljə]). Pälidn om Kanberr.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vs 1901 vilukun 1. päiväspäi Avstralii kändihe Suren Britanijan dominionaks da zavodi ičeze formiruind valdkundaks.

Vn 1986 3. päiväl keväz'kud Avstralii sai täut ripmatomut Sures Britanijaspäi, sen parlamentan käskusišpäi.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avstralijan reljefan kart.

Avstralii-valdkund sijadase ühtennimižel kontinental, Indižen da Tünen valdmeriden keskes. Valdkundan pind om 7,692,024 km² (kudenz' sija mail'mas). Valdkundröunoid madme eile. Randanpird 25,760 km. Indonezii, Päivnouzmaine Timor da Papua — Uz' Gvinei sijadasoiš pohjoižpoles, Solomonan Sared, Vanuatu da Uz' Kaledonii oma pohjoižpäivnouzmpoles, Uz' Zelandii — suvipäivnouzmpoles.

Sur' Zaborkrif vedase pidust' kontinentan pohjoižpäivnouzmašt randad. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Mouson-vulkan (2745 m) Herd-sarel läz Antarktidad. Kaikiš korktemb kontinentaline čokkoim om Koscüško-mägi (2228 m). Kaikiš pidembad joged oma Murrei (Marri) sen Darling-ližajogenke. Umbištadud solakaz Eri-järv (Kati Tand) täudes olendas om kaikiš suremb Avstralijas, 9500 nellikkilometrhasai pindanke.

Klimatižed vöd vajehtadas ekvatorialižespäi pohjoižes venho suvipäivnouzmas.

Londuseližed pävarad oma kivihil', kivivoi, londuseline gaz, kaikenvuiččed metallad (raudkivend, boksitad, vas'k, kuld, hobed, tin, hahktin, cink, marganc, harvad mametallad, uran); toižed varad — diamantad, letked.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avstralijan parlamentan pert' Kanberras.

Ohjandusen form om federativine parlamentine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om britanijan Elizavet Toine-kunigaznaine. Kunigaznaine paneb ičeze ezitajad, jenaral-gubernatorad, radsijha, Avstralijan päministran nevondan mödhe. Jenaral-gubernator om armijan päkäsknik, hän paneb aigad valičemha päministrad. Parlamentan alakodin enambusen lider kändase päministraks päazjan. Vaiše alakodin ühtnijad tehtas ministrikš.

Parlament (angl.: The Commonwealth Parliament) om kaks'kodine. Kunigaznaine om parlamentan ühtnijaks mugažo. Üläkodi om Senat (angl.: Senate), kaik rahvaz valičeb sen 76 ühtnijoid kudeks vodeks. Senatan pol' udištase koumes vodes päliči. Alakodi om Ezitajiden Kodi (angl.: House of Representatives) 150 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid koumevoččen valdatusiden strokunke.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2019 18. päiväl semendkud, valitihe alakodin ühtnijoid da Senatan pol't. Nügüdläine jenaralgubernator om Devid Harli vs 2019 heinkun 1. päiväspäi. Skott Morrison radab päministran vn 2018 elokun 24. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Avstralijan administrativiž-territorialine jagand.

Avstralii jagase 6 štataks da 2 kontinentaližeks territorijaks, lugemata penid sar'hižid territorijoid.

Päivlaskmaine AvstraliiPohjoine territoriiSuviavstraliiKvinslendViktoriiUz' Suviuel'sTasmaniiAvstralijan administrativiž-territorialine jagand
Necen kuvan polhe
Flag Nimi Adm. ühtnikan tip Pälidn Ristitišt
(2010)
Pind (km²)
1 Flag of the Australian Capital Territory.svg Avstralijan pälidnan territorii Territorii Kanberr 363 800 2 358
2 Flag of Victoria (Australia).svg Viktorii Štat Mel'burn 5 605 600 227 416
3 Flag of Western Australia.svg Päivlaskmaine Avstralii Štat Pert 2 331 500 2 529 875
4 Flag of Queensland.svg Kvinslend Štat Brisben 4 561 700 1 730 648
5 Flag of New South Wales.svg Uz' Suviuel's Štat Sidnei 7 287 600 800 642
6 Flag of the Northern Territory.svg Pohjoine territorii Territorii Darvin 229 200 1 349 129
7 Flag of Tasmania.svg Tasmanii Štat Hobart 510 200 68 401
8 Flag of South Australia.svg Suviavstralii Štat Adelaid 1 654 200 983 482
Kaiked 22 543 800 7 691 951

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avstralijas elädas avstralijalaižed. Vl 2012 eläjiden lugu oli 22 934 849 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Augotižlibundan mödhe (2011): anglijalaižed — 25,9%, avstralijalaižed — 25,4%, irlandijalaižed — 7,5%, šotlandijalaižed — 6,4%, italijalaižed — 3,3%, saksalaižed — 3,2%, kitajalaižed — 3,1%, indijalaižed — 1,4%, grekalaižed — 1,4%, alamalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 15,8% (sidä kesken avstralijan aborigenad 0,5%), rahvahuden märhapanendata — 5,4%.

Kodikelen mödhe (2016): anglijan kel' — 72,7%, kitajan kel' — 2,5%, araban kel' — 1,4%, kantonan pagin — 1,2%, vjetnaman kel' — 1,2%, italijan kel' — 1,2%, grekan kel' — 1,0%, toine kel' — 14,8%, kelen ozutandata — 4,0%.

Lidnad-millionerad (vl 2012, surembaspäi penembha): Sidnei, Mel'burn, Brisben, Pert, Adelaid. Valdkundan ristitišton kaks' koumandest eläb neniš valdmererandaližiš lidnoiš.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 Avstralijan päeksport oli raudkivend (22%), kivihil' (18%), kuld (8%), londuseline gaz (6%), kivivoi (5%); toine eksport — söndtavarad (läz 4%), nižu (3%), cinkan da hahktinan kivendod (2%), vill (1%), puvill (1%).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Avstralijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Avstralijan štatad da territorijad i niiden administrativižed keskused
Štatad Kvinslend (Brisben) | Päivlaskmaine Avstralii (Pert) | Suviavstralii (Adelaid) | Tasmanii (Hobart) | Uz' Suviuel's (Sidnei) | Viktorii (Mel'burn)
Territorijad Avstralijan pälidnan territorii (Kanberr) | Pohjoine territorii (Darvin)


Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu