Avstralii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Avstralijan Ühtištuz
Commonwealth of Australia
 Flag
Flag of Australia.svg
 Valdkundznam
Coat of Arms of Australia.svg
Pälidn Kanberr
Eläjiden lugu (2018) 23 470 145[1] ristitud
Pind 7 692 024 km²
Avstralijan Ühtištuz Commonwealth of Australia
Kel' anglijan
Valdkundan pämez' Elizavet Toine
Päministr Skott Morrison
Religii hristanuskond, ateizm
Valüt avstralijan dollar (AUD)
Internet-domen .au
Telefonkod +61
Aigvö tal'vel UTC+8..+10:30,
kezal UTC+8..+11:30
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Avstralii (angl.: Australia) om üks'jäine valdkund ühtennimižel kontinental. Täuz' oficialine nimi om Avstralijan Ühtištuz (angl.: Commonwealth of Australia [ˈkɒm.ənˌwɛlθ əv əˈstreɪljə]). Pälidn om Kanberr.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vs 1901 vilukun 1. päiväspäi Avstralii kändihe Suren Britanijan dominionaks da zavodi ičeze formiruind valdkundaks.

Vn 1986 3. päiväl keväz'kud Avstralii sai täut ripmatomut Sures Britanijaspäi, sen parlamentan käskusišpäi.

Valdkundan üks'jäine Konstitucii[2] (angl.: Constitution) om hüvästadud voziden 1898−1900 štatoiden referendumoil, om allekirjutadud Suren Britanijan kunigahal vl 1900 i om väges vspäi 1901 vajehtusidenke, jäl'gmäižed oliba vl 1985. Ližadokumentad oma tazostadud Konstitucijha znamoičendal, ned oma vn 1931 Vestminsteran statut vn 1942 kohendusidenke i vn 1986 Avstraline akt.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avstralijan reljefan kart.

Avstralii-valdkund sijadase ühtennimižel kontinental, Indižen da Tünen valdmeriden keskes. Valdkundan pind om 7,692,024 km² (kudenz' sija mail'mas). Valdkundröunoid madme eile. Randanpird 25,760 km. Indonezii, Päivnouzmaine Timor da Papua — Uz' Gvinei sijadasoiš pohjoižpoles, Solomonan Sared, Vanuatu da Uz' Kaledonii oma pohjoižpäivnouzmpoles, Uz' Zelandii — suvipäivnouzmpoles.

Sur' Zaborkrif vedase pidust' kontinentan pohjoižpäivnouzmašt randad. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Mouson-vulkan (2745 m) Herd-sarel läz Antarktidad. Kaikiš korktemb kontinentaline čokkoim om Koscüško-mägi (2228 m). Kaikiš pidembad joged oma Murrei (Marri) sen Darling-ližajogenke. Umbištadud solakaz Eri-järv (Kati Tand) täudes olendas om kaikiš suremb Avstralijas, 9500 nellikkilometrhasai pindanke.

Klimatižed vöd vajehtadas ekvatorialižespäi pohjoižes venho suvipäivnouzmas.

Londuseližed pävarad oma kivihil', kivivoi, londuseline gaz, kaikenvuiččed metallad (raudkivend, boksitad, vas'k, kuld, hobed, tin, hahktin, cink, marganc, harvad mametallad, uran); toižed varad — diamantad, letked.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avstralijan parlamentan pert' Kanberras.

Ohjandusen form om federativine parlamentine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om britanijan Elizavet Toine-kunigaznaine. Kunigaznaine paneb ičeze ezitajad, jenaral-gubernatorad, radsijha, Avstralijan päministran nevondan mödhe. Jenaral-gubernator om armijan päkäsknik, hän paneb aigad valičemha päministrad. Parlamentan alakodin enambusen lider kändase päministraks päazjan (angl.: Prime Minister of Australia). Vaiše alakodin ühtnijad tehtas ministrikš.

Parlament (angl.: The Commonwealth Parliament) om kaks'kodine. Kunigaznaine om parlamentan ühtnijaks mugažo. Üläkodi om Senat (angl.: Senate), kaik rahvaz valičeb sen 76 ühtnijoid kudeks vodeks. Senatan pol' udištase koumes vodes päliči. Alakodi om Ezitajiden Kodi (angl.: House of Representatives) 150 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid koumevoččen valdatusiden strokunke.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2019 18. päiväl semendkud, valitihe alakodin ühtnijoid da Senatan pol't. Nügüdläine jenaralgubernator om Devid Harli vs 2019 heinkun 1. päiväspäi. Skott Morrison radab päministran vn 2018 elokun 24. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Avstralijan štatad da territorijad.

Avstralii jagase kudeks štataks (angl.: state) da koumeks kontinentaližeks territorijaks (angl. territory), lugemata penid sar'hižid territorijoid kontinentas ümbri.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avstralijas elädas avstralijalaižed. Vl 2012 eläjiden lugu oli 22 934 849 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Augotižlibundan mödhe (2011): anglijalaižed — 25,9%, avstralijalaižed — 25,4%, irlandijalaižed — 7,5%, šotlandijalaižed — 6,4%, italijalaižed — 3,3%, saksalaižed — 3,2%, kitajalaižed — 3,1%, indijalaižed — 1,4%, grekalaižed — 1,4%, alamalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 15,8% (sidä kesken avstralijan aborigenad 0,5%), rahvahuden märhapanendata — 5,4%.

Kodikelen mödhe (2016): anglijan kel' — 72,7%, kitajan kel' — 2,5%, araban kel' — 1,4%, kantonan pagin — 1,2%, vjetnaman kel' — 1,2%, italijan kel' — 1,2%, grekan kel' — 1,0%, toine kel' — 14,8%, kelen ozutandata — 4,0%.

Uskondan mödhe (2016): protestantad — 23,1%, riman katolikad — 22,6%, toižed hristanuskojad — 4,2%, islamanuskojad — 2,6%, buddistad — 2,4%, ortodoksižed hristanuskojad — 2,3%, induistad — 1,9%, toižed uskojad — 1,3%, religijatomad — 30,1%, märhapanendata — 9,5%.

Lidnad-millionerad (vl 2012, surembaspäi penembha): Sidnei, Mel'burn, Brisben, Pert, Adelaid. Valdkundan ristitišton kaks' koumandest eläb neniš valdmererandaližiš lidnoiš. Lidnalaižiden pala om 86,2% (2020).

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avstralii om šingotadud valdkund äisarakoiženke ekonomikanke. Kaivuztegimišt om kaikiš znamasižemb sarak. Avstralii otab 20. sijad mail'mas kogosüdäiproduktan mödhe — 1,3 trln US$ (ostmižmahtusen paritetanke, nominal 1,4 trln vl 2018). Valdkundan territorijan koume videndest om ottud maižandushe, se om kabjživatišton kazvatand omaluižil päpaloin, mugažo fermerad elädas mererandaližel kalanpüdandal. Jüguiden vedand štatoiden keskes tegese raudteil i avtojonusil. Elektrusen tehmine om täizöine, sadas sijališt kivivoid da londuselišt gazad. Reskveden mairiž azotab ižandusen i ristitišton ližadust.

Vl 2012 Avstralijan päeksport oli raudkivend (22%), kivihil' (18%), kuld (8%), londuseline gaz (6%), kivivoi (5%); toine eksport — söndtavarad (läz 4%), nižu (3%), cinkan da hahktinan kivendod (2%), vill (1%), puvill (1%).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Avstralijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Avstralijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Avstralijan štatad da territorijad i niiden administrativižed keskused
Štatad Kvinslend (Brisben) | Päivlaskmaine Avstralii (Pert) | Suviavstralii (Adelaid) | Tasmanii (Hobart) | Uz' Suviuel's (Sidnei) | Viktorii (Mel'burn)
Territorijad Avstralijan pälidnan territorii (Kanberr) | Džervis Bei territorii (Džervis Bei)| Pohjoine territorii (Darvin)


Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu