Maršalan Sared

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Maršalan Sariden Tazovaldkund
Aolepān Aorōkin M̧ajeļ (maršal.)
Republic of the Marshall Islands (angl.)
 Flag
Flag of the Marshall Islands.svg
 Valdkundznam
Seal of the Marshall Islands.svg
Pälidn Madžuro
Eläjiden lugu (2018) 75 684[1] ristitud
Pind 181 km²
Maršalan Sariden Tazovaldkund Aolepān Aorōkin M̧ajeļ (maršal.) Republic of the Marshall Islands (angl.)
Kel' maršalan, anglijan
Valdkundan pämez' Hil'da Hain
Päministr hän-žo
Religii hristanuskond
Valüt AÜV:oiden dollar (USD  $)
Internet-domen .mh
Telefonkod +692
Aigvö UTC+12

Maršalan Sared vai Maršalad, täuz' oficialine nimituz — Maršalan Sariden Tazovaldkund (maršalan kelel: Aolepān Aorōkin M̧ajeļ, angl.: Republic of the Marshall Islands), om sar'hine valdkund Valdmerimaiš. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Madžuro.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1986 21. päiväl redukud Maršalan Sared tedištoitiba ičeze ripmatomudes AÜV:oišpäi.

Vs 1979 semendkun 1. päiväspäi nügüdläine Konstitucii om väges, se ottud edel ripmatomut völ. Sil-žo vodel ohjastusen da parlamentan ezmäižed ištundad oliba. Vl 2003 kožundkirjutez associacijas AÜV:oidenke oli pidetud 20 vodeks.

Vozil 1946−1960 AÜV poukahtihe 67 atombombad valdkundan atolloil.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Maršalan Sariden geografine kart.

Maršalan Sared sijadasoiš 29 korallatolloil da 5 edembaižil saril, kaik om 1156 sart da sarikod. Ned oma ühtennimižen sarišton palad, seištas päivnouzmpolehe da pohjoižpäivnouzmha Federativižiš Mikronezijan Valdkundoišpäi da pohjoižpolehe Kiribatišpäi. Maršalan Sariden randad lainištab Tün' valdmeri. Randanpird — 370 km.

Sared oma kattud korallil vedenalaižiden vanhiden upnuziden vulkanoiden päd. Kaikiš korktemb nimetoi čokkoim sijadase Likiep-atollal, 10 m meren pindan päl.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Maršalan Sariden parlamentan pert' Madžuros.

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke, AÜV:oidenke associacijoiš. Valdkundan pämez' om prezident (angl.: President of the Marshall Islands), hän om vaiše parlamentan ühtnii. Üks' varaprezident om hänele abuhu. Parlament paneb prezidentad da 6 ministrid radsijha. Valitadas prezidentad nelläks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Prezident om mugažo ohjastusen pämez' da ühtnii.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Vejiden Nevondkund (marš.: Council of Iroij) 12 ezitajanke, vaiše konsul'tativižed funkcijad oma heil. Alakodi om Käskusenandai Suim (Nitižel, marš.: Nitijela) 33 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks. Valičemižoiktuz om 18-voččil da sen vanhemb.

Vn 2019 18. päiväl kül'mkud Maršalan Sariden päjärgvaličendad oliba, sidä kesken valdkundan parlamentha. Hil'da Hain om valitud da radab prezidental vs 2016 vilukun 28. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Maršalan Sariden administrativiž-territorialine jagand.

Maršalan Sared jagadas 33 municipalitetaks (valičemižümbrikoks), kaikutte om znamasine sar' vai atoll. Ühtenzoittas niid kahthe čepiižhe: Ratak i Ralik.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Maršalan Saril elädas maršalan sarilaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 70 983 eläjad.

Rahvahad (2006): maršalan sarilaižed — 92,1%, maršalan sarilaižed segoitadud augotižlibundanke — 5,9%, toižed rahvahad — 2,0%. Kodikel' (1999): maršalan kel' — 98,2%, toine kel' — 1,8%; anglijan kel' kävutase kaikjal kuti kahtenz' kel'.

Toine järed lidn (enamba 10 tuh. ristituid vl 2008) om Ebeje.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Maršalan Sariden päeksport om laivad da venehed (84%), kül'menzoittud kala (8%); toine eksport — merenproduktad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Maršalan Sariden ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu