Mine sisu juurde

Maršalan Sared

Vikipedii-späi
Maršalan Sariden Tazovaldkund
Aolepān Aorōkin M̧ajeļ (maršal.)
Republic of the Marshall Islands (angl.)
 Flag
 Valdkundznam
Pälidn Madžuro
Eläjiden lugu (2018) 75,684[1] ristitud
Pind 181 km²
Maršalan Sariden Tazovaldkund Aolepān Aorōkin M̧ajeļ (maršal.) Republic of the Marshall Islands (angl.)
Kel' maršalan, anglijan
Valdkundan pämez' Hil'da Hain
Päministr hän-žo
Religii hristanuskond
Valüt AÜV:oiden dollar (USD, $)
Internet-domen .mh
Telefonkod +692
Aigvö UTC+12

Maršalan Sared vai Maršalad, täuz' oficialine nimituz — Maršalan Sariden Tazovaldkund (maršalan kelel: Aolepān Aorōkin M̧ajeļ, angl.: Republic of the Marshall Islands), om sar'hine valdkund Valdmerimaiš. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Madžuro.

Vn 1986 21. päiväl redukud Maršalan Sared tedištoitiba ičeze ripmatomudes AÜV:oišpäi.

Vs 1979 semendkun 1. päiväspäi nügüdläine Konstitucii om väges, se ottud edel ripmatomut völ. Sil-žo vodel ohjastusen da parlamentan ezmäižed ištundad oliba. Vl 2003 kožundkirjutez associacijas AÜV:oidenke oli pidetud 20 vodeks.

Vozil 1946−1960 AÜV poukahtihe 67 atombombad valdkundan atolloil.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Maršalan Sariden geografine kart.

Maršalan Sared sijadasoiš 29 korallatolloil da 5 edembaižil saril, kaik om 1156 sart da sarikod. Ned oma ühtennimižen sarišton palad, seištas päivnouzmpolehe da pohjoižpäivnouzmha Federativižiš Mikronezijan Valdkundoišpäi da pohjoižpolehe Kiribatišpäi. Maršalan Sariden randad lainištab Tün' valdmeri. Randanpird — 370 km.

Sared oma kattud korallil vedenalaižiden vanhiden upnuziden vulkanoiden päd. Kaikiš korktemb nimetoi čokkoim sijadase Likiep-atollal, 10 m meren pindan päl.

Politine sistem

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Maršalan Sariden parlamentan pert' Madžuros.

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke, AÜV:oidenke associacijoiš. Valdkundan pämez' om prezident (angl.: President of the Marshall Islands), hän om vaiše parlamentan ühtnii. Üks' varaprezident om hänele abuhu. Parlament paneb prezidentad da 6 ministrid radsijha. Valitadas prezidentad nelläks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Prezident om mugažo ohjastusen pämez' da ühtnii.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Vejiden Nevondkund (marš.: Council of Iroij) 12 ezitajanke, vaiše konsul'tativižed funkcijad oma heil. Alakodi om Käskusenandai Suim (Nitižel, marš.: Nitijela) 33 ezitajanke, kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks. Valičemižoiktuz om 18-voččil da sen vanhemb.

Vn 2019 18. päiväl kül'mkud Maršalan Sariden päjärgvaličendad oliba, sidä kesken valdkundan parlamentha. Hil'da Hain om valitud da radab prezidental vs 2016 vilukun 28. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

   Kacu kirjutuz: Maršalan Sariden administrativiž-territorialine jagand.

Maršalan Sared jagadas 33 municipalitetaks (valičemižümbrikoks), kaikutte om znamasine sar' vai atoll. Ühtenzoittas niid kahthe čepiižhe: Ratak i Ralik.

Maršalan Saril elädas maršalan sarilaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 70 983 eläjad.

Rahvahad (2006): maršalan sarilaižed — 92,1%, maršalan sarilaižed segoitadud augotižlibundanke — 5,9%, toižed rahvahad — 2,0%. Kodikel' (1999): maršalan kel' — 98,2%, toine kel' — 1,8%; anglijan kel' kävutase kaikjal kuti kahtenz' kel'.

Uskondan mödhe (2011): protestantad — 80,5%, Riman katolikad — 8,5%, mormonad — 7,0%, Jehovan tundištajad — 1,7%, toižed uskojad — 1,2%, religijatomad — 1,1%.

Toine järed lidn (enamba 10 tuh. ristituid vl 2008) om Ebeje.

Maršalan Sariden päeksport om laivad da venehed (84%), kül'menzoittud kala (8%); toine eksport — merenproduktad.

  1. Maršalan Sariden ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)



Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu