Mine sisu juurde

Fidži

Vikipedii-späi
Fidžin Tazovaldkund
Republic of Fiji (angl.)
Matanitu Tugalala o Viti (fidž.)
Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य (fidžin hindi)
 Flag
 Valdkundznam
Pälidn Suv
Eläjiden lugu (2018) 926,276[1] ristitud
Pind 18,274 km²
Fidžin Tazovaldkund Republic of Fiji (angl.) Matanitu Tugalala o Viti (fidž.) Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य (fidžin hindi)
Kel' anglijan, fidžin, fidžin hindi[2]
Valdkundan pämez' Uil'jam Katonivere
Päministr Sitiveni Rabuka
Religii hristanuskond, induizm
Valüt fidžin dollar (FJD)
Internet-domen .fj
Telefonkod +679
Aigvö tal'vel UTC+12,
kezal UTC+13

Fidži, täuz' oficialine nimi — Fidžin Tazovaldkund (angl.: Republic of Fiji, fidžikš: Matanitu Tugalala o Viti, fidžin hindikš: Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य), om sar'hihe valdkund Valdmerimaiš, Melanezijas, Tünen valdmeren suves. Sen pälidn om Suv.

Vn 1970 10. päiväl redukud Fidži tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi. Sodakukerdused oliba severt-se kerdoid valdkundan istorijas (vozil 1987, 2000, 2006).

Valdkundan ezmäine Konstitucii (angl.: Constitution of Fiji) radoi vspäi 1970. Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vn 2013 sügüz'kus (4nz' Konstitucii).[3]

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Fidžin topografine kart

Fidži sijadase ühtennimižel sarištol, valdkundan 87% ristituid elädas sen kahtel järedal sarel, Viti Levu i Vanua Levu. Sarišt om 595 km pitte da 454 km levette. Sihe mülüdas 332 sarid da 522 penid sarid (vulkanižed i koralližed).

Nene valdkundad da territorijad ümbärtas Fidžid: Vanuatu päivlaskmal, Samoa lodehel, Tuvalu pohjoižel, Tong päivnouzmal, Uden Zelandijan Kermadek-sared suvipäivnouzmal, Uz' Kaledonii suvipäivlaskmal. Fidžin randad lainištab Tün' valdmeri. Mererandan piduz om 1129 km.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Tomanivi-mägi, 1324 m valdmeren pindan päl. Järedad joged oma Rev (145 km pitte), Navua da Singatok.

Klimat om valdmerine tropine. Voden joksten lämuz vajehtase +20..+30 C° röunoiš. Paneb sadegid 3000 mm vodes. Kuivaig oleskeleb El' Ninjo-nägusen tagut, man päivlaskmpolel paksumb.

Londuseližed pävarad oma kuld, hobed, raudčurukived, fosfatad; erased toižed varad — vas'k, hahktin, cink, titan, vanadii, hrom, mecad, kala.

Politine sistem

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Fidžin parlamentan pert' Suvas

Ohjandusen form om parlamentine tazovaldkund sodahuntan tobmudenke. Valdkundan pämez' om prezident. Vejiden Sur' Nevondkund valičeb händast koumeks vodeks. Prezident (angl.: President of the Republic of Fiji) om armijan päkäskmez', paneb sudijoid radsijha. Hänen tobmuz toižhe om nominaline, ani britanižen monarhan kartte. Prezident vahvištab ohjastusen päministrad (angl. Prime Minister of the Republic of Fiji, fidž.: Kamisese Kapaiwai Tuimacilai Mara) da toižid ministrid, no tegeb necidä parlamentan nevondan mödhe, päiči statjoiš, konz parlament ei teda midä tehta. Prezidental om avaroid valdatusid vaiše krizisan aigan.

Fidžin parlament om üks'kodihe (angl.: Parliament, edel 2014. vot oli kaks'kodine), kogoneb 55 deputatas-ühtnijaspäi (vn 2018 kucund mülüti 51 ühtnijad). Kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2022 14. päiväl kül'mkud. Uil'jam Katonivere radab prezidentan vs 2021 kül'mkun 12. päiväspäi. Nügüdläine päministr om Sitiveni Rabuka vn 2022 tal'vkun 24. päiväspäi, hän radoi jo Fidžin päministran ende (2. kezaku 1992 — 19. semendku 1999).

Džordže Konrote om edeline prezident (12. kül'mku 2015 — 12. kül'mku 2021). Edeline päministr om Frenk Mbainimarama (5. viluku 2007 — 24. tal'vku 2022).

Administrativiž-territorialine jagand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

   Kacu kirjutuz: Fidžin administrativiž-territorialine jagand.

Fidžin Tazovaldkund jagase nelläks ümbrikoks (Keskuzline, Päivlaskmaine, Pohjoine, Päivnouzmaine) ühtenke rippujanke territorijanke (Rotum-sar'). Ümbrikod alajagasoiš 14 agjaks (provincijaks).

Fidžiš elädas fidžilaižed. Vl 2012 valdkundan ristitišt oli 858 038 eläjad[4]. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2007): iTaukei (igähižed fidžilaižed) — 56,8%, fidžilaižed Indijan augotižlibundanke (indofidžilaižed) — 37,5%, rotumalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 4,5% (toižed valdmerimalaižed, evropalaižed, kitajalaižed, segoitadud augotižlibundanke).

Religijan mödhe (2007): protestantad — 45,0% (sidä kesken metodistad 34,6%), induistad — 27,9%, toižed hristanuskojad — 10,4%, riman katolikad — 9,1%, islamanuskojad — 6,3%, sikhad — 0,3%, toižed uskojad — 0,2%, religijatomad — 0,8%.

Fidžin kaikiš surembad lidnad (enamba 30 tuh. ristituid vn 2007 rahvahanlugemižen mödhe[5], surembaspäi penembha): Nasinu, Suv (pälidn), Lautok, Nausori, Nandi, Lambas. Lidnalaižiden pala om 57,2% (2020).

Fidžin päeksport om sahar, kala, tekstil'tegesed, kuld; toine eksport — putegesed, paštatesed, sido-sarakon varmituz (TV, aeronavigacii).

  1. Fidžin ristitišton endustuz vn 2018 heinkus //Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Section 31. Right to education //Constitution of The Republic of Fiji. — Fiji.gov.fj. (angl.)
  3. Vn 2013 Fidžin Konstitucijan tekst laws.gov.fj-saital. (angl.) (fidž.) (fidž. hindi)
  4. Annual official estimate. 2008 revision. United Nations, 2012 (Jogavozne oficialine endustuz. Vn 2008 revizii. ÜRO, 2012). — Statsfiji.gov.fj. (angl.)
  5. Town and Urban population 2007, 16th September. — Statsfiji.gov.fj. (angl.)



Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu