Fidži

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Fidžin Tazovaldkund
Republic of Fiji (angl.)
Matanitu Tugalala o Viti (fidž.)
Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य (fidžin hindi)
 Flag
Flag of Fiji.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Fiji.svg
Pälidn Suv
Eläjiden lugu (2018) 926 276[1] ristitud
Pind 18 274 km²
Fidžin Tazovaldkund Republic of Fiji (angl.) Matanitu Tugalala o Viti (fidž.) Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य (fidžin hindi)
Kel' anglijan, fidžin, fidžin hindi[2]
Valdkundan pämez' Džordže Konrote
Päministr Frenk Mbainimarama
Religii hristanuskond, induizm
Valüt fidžin dollar (FJD)
Internet-domen .fj
Telefonkod +679
Aigvö tal'vel UTC+12,
kezal UTC+13

Fidži, täuz' oficialine nimi — Fidžin Tazovaldkund (angl.: Republic of Fiji, fidžikš: Matanitu Tugalala o Viti, fidžin hindikš: Fidźi Ganaradźja / फ़िजी गणराज्य), om sar'hihe valdkund Valdmerimaiš, Melanezijas, Tünen valdmeren suves. Sen pälidn om Suv.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1970 10. päiväl redukud Fidži tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi. Sodakukerdused oliba severt-se kerdad valdkundan istorijas (vl 1987, 2006).

Valdkundan ezmäine Konstitucii (angl.: Constitution of Fiji) radoi vspäi 1970. Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vn 2013 sügüz'kus (4nz' Konstitucii).[3]

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Fidžin topografine kart.

Fidži sijadase ühtennimižel sarištol, valdkundan 87% ristituid elädas sen kahtel järedal sarel, Viti Levu i Vanua Levu. Sarišt om 595 km pitte da 454 km levette. Sihe mülüdas 332 sarid da 522 penid sarid (vulkanižed i koralližed).

Nene valdkundad da territorijad ümbärtas Fidžid: Vanuatu päivlaskmal, Samoa lodehel, Tuvalu pohjoižel, Tong päivnouzmal, Uden Zelandijan Kermadek-sared suvipäivnouzmal, Uz' Kaledonii suvipäivlaskmal. Fidžin randad lainištab Tün' valdmeri. Mererandan piduz om 1129 km.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Tomanivi-mägi, 1324 m valdmeren pindan päl. Järedad joged oma Rev (145 km pitte), Navua da Singatok.

Klimat om valdmerine tropine. Voden joksten lämuz vajehtase +20..+30 C° röunoiš. Paneb sadegid 3000 mm vodes. Kuivaig oleskeleb El' Ninjo-nägusen tagut, man päivlaskmpolel paksumb.

Londuseližed pävarad oma kuld, hobed, raudčurukived, fosfatad; erased toižed varad — vas'k, hahktin, cink, titan, vanadii, hrom, mecad, kala.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Fidžin parlamentan pert' Suvas.

Ohjandusen form om parlamentine tazovaldkund sodahuntan tobmudenke. Valdkundan pämez' om prezident. Vejiden Sur' Nevondkund valičeb händast videks vodeks. Prezident (angl.: President of the Republic of Fiji) om armijan päkäskmez', paneb sudijoid radsijha. Hänen tobmuz toižhe om nominaline, ani britanižen monarhan kartte. Prezident vahvištab ohjastusen päministrad (angl. Prime Minister of the Republic of Fiji, fidž.: Kamisese Kapaiwai Tuimacilai Mara) da toižid ministrid, no tegeb necidä parlamentan nevondan mödhe, päiči statjoiš, konz parlament ei teda midä tehta. Prezidental om avaroid valdatusid vaiše krizisan aigan.

Fidžin parlament om üks'kodihe (angl.: Parliament, edel 2014 vot oli kaks'kodine), kogoneb 51 deputatas-ühtnijaspäi. Kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2018 14. päiväl kül'mkud. Džordže Konrote radab prezidentan vs 2015 kül'mkun 12. päiväspäi. Nügüdläine päministr om Frenk Mbainimarama vs 2007 vilukun 4. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Fidžin administrativiž-territorialine jagand.

Fidžin Tazovaldkund jagase nelläks ümbrikoks (Keskuzline, Päivlaskmaine, Pohjoine, Päivnouzmaine) ühtenke rippujanke territorijanke (Rotum-sar'). Ümbrikod alajagasoiš 14 agjaha (provincijha).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Fidžiš elädas fidžilaižed. Vl 2012 valdkundan ristitišt oli 858 038 eläjad[4]. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Religijan mödhe (2007): protestantad — 45,0% (sidä kesken metodistad 34,6%), induistad — 27,9%, toižed hristanuskojad — 10,4%, Riman katolikad — 9,1%, islamanuskojad — 6,3%, sikhad — 0,3%, toižed uskojad — 0,2%, religijatomad — 0,8%.

Fidžin kaikiš surembad lidnad (enamba 30 tuh. ristituid vn 2007 rahvahanlugemižen mödhe[5], surembaspäi penembha): Nasinu, Suv (pälidn), Lautok, Nausori, Nandi, Lambas.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Fidžin päeksport om sahar, kala, tekstil'tegesed, kuld; toine eksport — putegesed, paštatesed, sido-sarakon varmituz (TV, aeronavigacii).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Fidžin ristitišton endustuz vn 2018 heinkus //Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Section 31. Right to education //Constitution of The Republic of Fiji. — Fiji.gov.fj. (angl.)
  3. Vn 2013 Fidžin Konstitucijan tekst laws.gov.fj-saital. (angl.) (fidž.) (fidž. hindi)
  4. Annual official estimate. 2008 revision. United Nations, 2012 (Jogavozne oficialine endustuz. Vn 2008 revizii. ÜRO, 2012). — Statsfiji.gov.fj. (angl.)
  5. Town and Urban population 2007, 16th September. — Statsfiji.gov.fj. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu