Sikhizm

Khanda om sikhizman uskondan znam. Kuvadase koumesaumaižel pakuižel flagal pühäpertinno. Terav mek čudandrenghanke tagamal i kaks' veičed polišpäi

Religijan simvolad: pen' harj (kangha), käzirengaz (kara) i veroline veič (kirpan)

Sikhizm (pandžabi: ਸਿੱਖੀ sikhī «jäl'gendai», «openik») om monoteistine religii Indijan Pendžab-štatas tobjimalaz. Polenpidajad oma sikhad, läz kaik hö oma pendžabalaižed.

Päkirj om «Guru Granth Sahib» (pandžabi: ਗੁਰੂ ਗ੍ਰੰਥ ਸਾਹਿਬ Gurū granth sāhib), vai «Adi Granth». Se gimnoiden-pajoiden kirj om sätud kümnen gurun pordol (1469.−1708. voded).

Religii libub nügüdläižen Indijan territorijan lodehespäi, induizman i islaman levigandmižavaruden röunal, augotase 15. voz'sadan lopus. Polenpidajiden lugu om 25 mln ristitud (2018), sidä kesken 20,8 mln Indijas, 500..700 tuh. AÜV:oiš, 470 tuh. Kanadas i 430 tuh. Sures Britanijas.

Vll 1716−1849 sikhiden valdkund-konfederacii oli olmas, Amritsar i Lahor oliba sen pälidnoikš. Sur' Britanii mülüti sidä Britanižhe imperijha.

Irdkosketused

• Sait sikhizman augotižlibundas da kul'turas (sikhism.ru). (ven.)

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.