Izrail'

Izrailin Valdkund (Evrejanma)
מְדִינַת יִשְׂרָאֵל (ivrit)
*(Medīnat Yīsrāʾēl)*
دَوْلَة إِسْرَائِيل (arab.)
*(Dawlat Isrāʾīl)*
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Jerusalim
Eläjiden lugu (2017)	8,424,904 ristitud
Pind	20,770 km²
Kel'	evrejan (ivrit), araban
Valdkundan pämez'	Reuven Rivlin; (ראובן ריבלין)
Päministr	Bin'jamin Netan'jahu; (בנימין נתניהו)
Religii	judaizm, ateizm, islam
Valüt	uz' izrailin šekel' (ILS)
Internet-domen	.il
Telefonkod	+972
Aigvö	tal'vel UTC+2,; kezal UTC+3

Izrail' (evr.: יִשְׂרָאֵל Yīsrāʾēl [jisʁaˈʔel] Jisrael; arab.: إِسْرَائِيل ʾIsrāʾīl, Israil), täuz' oficialine nimituz — Izrailin Valdkund (Evrejanma) (evr.: מְדִינַת יִשְׂרָאֵל Medīnat Yīsrāʾēl [mediˈnat jisʁaˈʔel] Medinat Jisrael; arab.: دَوْلَة إِسْرَائِيل Dawlat Isrāʾīl, Daulat Israil), om valdkund Päivlaskmaižes Azijas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Jerusalim.

Istorii

Vn 1948 14. päiväl semendkud Izrail' tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi. 19. voz'sadan lopuspäi evrejan istorižed mad elädas ridas araban mail'man valdkundoidenke.

Vn 1967 5.-10. päivil kezakud Izrail' oti vägestust Kuz'päiväližen sodan rezul'tataks, likvidirui lähižiden arabižiden valdkundoiden aviacijad.

Valdkundan ezmäine Konstitucii oli olmas vspäi 1949. Nügüdläine kahtenz' lugul Konstitucii^[4] om vahvištadud vl 1958, se om väges läz jogavoččidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused

Izrail' om mavaldkundröunoiš Livananke pohjoižes (röunan piduz — 81 km), Sirijanke pohjoižpäivnouzmas (83 km), Iordanijanke (307 km) da Jordan-jogen Päivlaskmaine randanke (330 km) päivnouzmas, Egiptanke (208 km) da Gazan sektor (59 km) suvipäivlaskmas. Ühthine röunoiden piduz — 1068 km. Valdkundan päivlaskmaižed randad lainištab Keskmeri, suves om Rusttan meren rand (Eilat) 12 km pitte. Ühthine randanpird — 273 km.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Hermon-mägen pautkel (2236 m). Umbemeren pind om kaikiš madalamb (−408 m). Saum vezid — 2,1 % (440 km²).

Londuseližed pävarad oma londuseline gaz, vas'kkivend, fosfatad, toižed varad — mec, potaš.

Politine sistem

Valdkundan parlamentan sauvuz Jerusalimas, semendku 2007

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan formaline pämez' om prezident (evr.: נְשִׂיא מְדִינַת יִשְׂרָאֵל‬ Nesi Medinat Yisra'el «Izrail'-valdkundan prezident» vai evr.: נְשִׂיא הַמְדִינָה‬ Nesi HaMedina «valdkundaline prezident», arab.: رئيس دولة إسرائيل‎ Rajis Daulat Israil' ), hän vahvištab päministrad (evr.: רֹאשׁ הַמֶּמְשָׁלָה Roš HaMemšala, sana sanha «ohjastusen pämez'», arab.: رئيس الحكومة‎ Ra'īs al-Ḥukūma) radnikusele. Parlament valičeb prezidentad seičemeks vodeks, vspäi 2000 vaiše ühteks strokuks.

Valdkundan parlament om üks'kodine Knesset (evr.: ‏הכנסת‏‎ [ha keˈneset] «suim», arab.: الكنيست‎ al-K(e)neset) 120 ezitajanke. Kaik rahvaz valičeb parlamentan ühtnijoid nelläks vodeks. Parlament valičeb päministran kanditaturad, voib heitta ičtaze i prezidentad radmaspäi.

Parlamentan ühtnijoiden edestrokuižed valičendad oliba vn 2019 17. päiväl sügüz'kud (22. kucund). Reuven Rivlin om valitud prezidentaks vn 2014 10. päiväl kezakud da radab heinkun 24. päiväspäi, ende oli parlamentan ezimehen vll 2003−2006 i 2009−2013. Bin'jamin Netan'jahu radab päministran vn 2009 keväz'kun 31. päiväspäi, mugažo radoi sil-žo sijal vll 1996−1999.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Izrailin administrativiž-territorialine jagand.

Izrail' jagase (südäiazjoiden ministrusen mödhe) seičemeks ümbrikoks (üks'lugu evr.: ‏מחוז‏‎ mahoz, arab.: منطقة‎ mintaka), ned alajagasoiš vižtoštkümneks alaümbrikoks (üks'lugu evr.: ‏נפה‏‎ nafa), alaümbrikod — vižkümneks rajonaks (lidnad, municipalitetad).

Eläjad

Izrailiš elädas izrail'alaižed. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 7 821 850 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2018): evrejalaižed — 74,4 % (sidä kesken sündnuded Izrailihe 76,9 %), arabialaižed — 20,9 %, toižed rahvahad — 4,7 %.

Uskondan mödhe (2018): judaistad — 74,3 %, islamanuskojad — 17,8 %, hristanuskojad — 1,9 %, druzad — 1,6 %, toižed uskojad i religijatomad — 4,4 %.

Valdkundan toižed sured lidnad (enamba 200 tuh. ristituid vl 2010, surembaspäi penembha): Tel' Aviv, Haif, Rišon Le Cion, Petah Tikv, Ašdod. Kaik om 75 lidnad, niišpäi 14 lidnad oma enamba mi 100 tuh. eläjidenke. Lidnoiden eläjad ottas enamba ühesad kümnendest ristitištos.

Ižanduz

Izrail' om korktas šingotadud elokaz postindustrialine valdkund, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2023 valdkundan nominaline KSP oli 509 mlrd. US$ ekvivalentas (US$52,219 ühtele hengele) vai 531 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (US$54,385 ühtele hengele). Valdkund šingotase korktoiden tehnologijoiden tegimištol i holitišil (ladimišt aviacijan, telekommunikacijoiden i medicinan täht, kompjuterad i programad niile, aerokosmižed i kaičendministrusen kontraktad, optine kabel', tedoinstrumentad), ristitišton openduzmär om korged. Izrail' om Olasižen alangišton analogaks, vl 2014 sen kompanijad ottihe kahtent sijad verazmaižiden keskes Kitain jäl'ghe NASDAQ-biržan listingas. Maižanduz rippub lujas reskveden tondaspäi. Sured rajadused oma pidamha armijad, jogavoččed andaks rahatomižed tuldas sihe AÜV:oiden rahvahanikoišpäi. Industrijan toižed znamasižed sarakod oma diamantoiden tahkoičend, potašan i fosfatoiden samine, metallurgii, kivivoin ümbriradmine, himižen produkcijan pästand i plastmassoiden tehmine, farmaceftine, tekstiline, finansižed holitišed. Tel' Aviv sen ezilidnoidenke om ekonomižeks pälidnaks. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.

Kogosüdäiproduktan palad (vn 2017 andmused): maižanduz 2,4 %, tegimišt 26,5 %, holitišiden sfer 69,5 %. Radnikoiden järgenduz sarakoidme vl 2015: maižanduz 1,1 %, tegimišt 17,3 %, holitišiden sfer 81,6 %.

Valdkundan päeksport (2022) om ümbriratud almazad, kivivoin ümbriradmižen produktad, zelläd, mašinansauvomižen produkcii i mašiništ, medicinižed instrumentad, kompjuterad i programholituz niile, maižandusen tavarad, himižed substancijad, tekstil' i sobad. Importan tavarad oma erazvuitte toreh, sodamašiništ, likkuimed, investicižed instrumentad, diamantad torhudeks, toreh kivivoi, villäd, kulutajiden tavarad. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2022) oma Evropan Ühtištusen mad (Izrailin eksportan 22,7 % i importan 31,2 %), AÜV (Izrailin eksportan 26,4 % i importan 11,2 %), Kitai (eksportan 7,2 % i importan 13,9 %), Turkanma (eksportan 3,0 % i importan 6,8 %), Indii (eksportan 4,0 % i importan 4,7 %), Palestinan territorijad (eksportan 6,0 %), Sur' Britanii (eksportan 4,1 %), Šveicarii (importan 3,8 %).

Galerei

Sad Izrailin prezidentan Beit HaNassi-rezidencijas 1 ga pindal (2013, Jerusalim)
Ohjastusen fartal Jerusalimas (eloku 2006), Biblijan maiden muzei om ezimal
Matkal'-ofissauvuz i Marganit-čuhunduz (näguse huralpäi tagamal) Tel' Avivan keskuzpalas vl 2009, oma Izrailin kaičendministrusen i Izrailin kaičendan armijan päštaban sijadusikš
Izrailin Ülembaine Käskuzkund (2006, Jerusalim)
Izrailin bank (keskuzbank, viluku 2006, Jerusalim)
Izrailin valdkundaližed arhivad (tal'vku 2016, Jerusalim)
Izrailin Nacionaline kirjišt (HaSifriyá HaLeumít, sügüz'ku 2023, Evrejan universitet, Jerusalim)

Kacu mugažo

Palestin

Homaičendad

↑ Izrailin ristitišton endustuz vn 2017 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Verazmalaižed radnikad i illegaližed immigrantad ei mülügoi sihe. Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita, no Päivnouzmaižen Jerusaliman ristitištonke.
↑ Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita.
↑ Izrailin Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused

Izrailin Valdkundan oficialine portal (gov.il). (evr.) (arab.) (angl.)
Izrailin parlamentan oficialine sait (knesset.gov.il). (evr.) (arab.) (angl.) (ven.)
Izrailin Statistine keskuzbüro (cbs.gov.il). (evr.) (angl.)

Izrail' Vikiaitas

	Azijan valdkundad
	Azijan valdkundad Afganistan \| Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) \| Armenii \| Azerbaidžan¹ \| Bahrein \| Bangladeš \| Brunei \| Butan \| Egipt² \| Filippinad \| Gruzii¹ \| Indii \| Indonezii³ \| Irak \| Iran \| Izrail' \| Japonii \| Jemen² \| Jordanii \| Kambodž \| Kazahstan¹ \| Katar \| Kipr¹ \| Kirgizstan \| Kitai \| Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund \| Korejan Tazovaldkund \| Kuveit \| Laos \| Livan \| Malaizii \| Mal'divan Sared \| Mjanmar \| Mongolii \| Nepal \| Oman \| Pakistan \| Päivnouzmaine Timor \| Saudan Arabii \| Singapur \| Sirii \| Šrilank \| Tadžikistan \| Tailand \| Turkanma¹ \| Turkmenistan \| Uzbekistan \| Venäma¹ \| Vjetnam
	¹ Om Evropas mugažo. ² Om Afrikas mugažo. ³ Om Valdmerimaiš mugažo.

[1] Izrailin ristitišton endustuz vn 2017 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Verazmalaižed radnikad i illegaližed immigrantad ei mülügoi sihe. Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita, no Päivnouzmaižen Jerusaliman ristitištonke.

[3] Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita.

[4] Izrailin Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]