Izrail'

Izrailin Valdkund (Evrejanma)
מדינת ישראל (ivrit)
*(Medinat Israel')*
دولة اسرائيل (arab.)
*(Daulat Israil')*
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Jerusalim
Eläjiden lugu (2017)	8,424,904 ristitud
Pind	20,770 km²
Kel'	evrejan (ivrit), araban
Valdkundan pämez'	Reuven Rivlin; (ראובן ריבלין)
Päministr	Bin'jamin Netan'jahu; (בנימין נתניהו)
Religii	judaizm, ateizm, islam
Valüt	uz' izrailin šekel' (ILS)
Internet-domen	.il
Telefonkod	+972
Aigvö	tal'vel UTC+2,; kezal UTC+3

Izrail' (evr.: ישראל Israel' , arab.: إسرائيل Israil' ), täuz' oficialine nimituz — Izrailin Valdkund (Evrejanma) (evr.: מדינת ישראל Medinat Israel' , arab.: دولة اسرائيل Daulat Israil' ), om valdkund Päivlaskmaižes Azijas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Jerusalim.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1948 14. päiväl semendkud Izrail' tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi. 19. voz'sadan lopuspäi evrejan istorižed mad elädas ridas araban mail'man valdkundoidenke.

Vn 1967 5.-10. päivil kezakud Izrail' oti vägestust Kuz'päiväližen sodan rezul'tataks, likvidirui lähižiden arabižiden valdkundoiden aviacijad.

Valdkundan ezmäine Konstitucii oli olmas vspäi 1949. Nügüdläine kahtenz' lugul Konstitucii^[4] om vahvištadud vl 1958, se om väges läz jogavoččidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Izrail' om mavaldkundröunoiš Livananke pohjoižes (röunan piduz — 81 km), Sirijanke pohjoižpäivnouzmas (83 km), Iordanijanke (307 km) da Jordan-jogen Päivlaskmaine randanke (330 km) päivnouzmas, Egiptanke (208 km) da Gazan sektor (59 km) suvipäivlaskmas. Ühthine röunoiden piduz — 1068 km. Valdkundan päivlaskmaižed randad lainištab Keskmeri, suves om Rusttan meren rand (Eilat) 12 km pitte. Ühthine randanpird — 273 km.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Hermon-mägen pautkel (2236 m). Umbemeren pind om kaikiš madalamb (−408 m). Saum vezid — 2,1% (440 km²).

Londuseližed pävarad oma londuseline gaz, vas'kkivend, fosfatad, toižed varad — mec, potaš.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ohjandusen form om unitarine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan formaline pämez' om prezident (evr.: נְשִׂיא מְדִינַת יִשְׂרָאֵל‬ Nesi Medinat Yisra'el «Izrail'-valdkundan prezident» vai evr.: נְשִׂיא הַמְדִינָה‬ Nesi HaMedina «valdkundaline prezident», arab.: رئيس دولة إسرائيل‎ Rajis Daulat Israil' ), hän vahvištab päministrad (evr.: רֹאשׁ הַמֶּמְשָׁלָה Roš HaMemšala, sana sanha «ohjastusen pämez'», arab.: رئيس الحكومة‎ Ra'īs al-Ḥukūma) radnikusele. Parlament valičeb prezidentad seičemeks vodeks, vspäi 2000 vaiše ühteks strokuks.

Valdkundan parlament om üks'kodine Knesset (evr.: ‏הכנסת‏‎ [ha keˈneset] «suim», arab.: الكنيست‎ al-K(e)neset) 120 ezitajanke. Kaik rahvaz valičeb parlamentan ühtnijoid nelläks vodeks. Parlament valičeb päministran kanditaturad, voib heitta ičtaze i prezidentad radmaspäi.

Parlamentan ühtnijoiden edestrokuižed valičendad oliba vn 2019 17. päiväl sügüz'kud (22. kucund). Reuven Rivlin om valitud prezidentaks vn 2014 10. päiväl kezakud da radab heinkun 24. päiväspäi, ende oli parlamentan ezimehen vll 2003−2006 i 2009−2013. Bin'jamin Netan'jahu radab päministran vs 2009 keväz'kun 31. päiväspäi, mugažo radoi sil-žo sijal vll 1996−1999.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kacu kirjutuz: Izrailin administrativiž-territorialine jagand.

Izrail' jagase (südäiazjoiden ministrusen mödhe) seičemeks ümbrikoks (üks'lugu evr.: ‏מחוז‏‎ mahoz, arab.: منطقة‎ mintaka), ned alajagasoiš 15 alaümbrikoks (üks'lugu evr.: ‏נפה‏‎ nafa), alaümbrikod — 50 rajonaks (lidnad, municipalitetad).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Izrailiš elädas izrail'alaižed. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 7 821 850 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2018): evrejalaižed — 74,4% (sidä kesken sündnuded Izrailihe 76,9%), arabialaižed — 20,9%, toižed rahvahad — 4,7%.

Uskondan mödhe (2018): judaistad — 74,3%, islamanuskojad — 17,8%, hristanuskojad — 1,9%, druzad — 1,6%, toižed uskojad i religijatomad — 4,4%.

Valdkundan toižed sured lidnad (enamba 200 tuh. ristituid vl 2010, surembaspäi penembha): Tel' Aviv, Haif, Rišon Le Cion, Petah Tikv, Ašdod. Kaik om 75 lidnad, niišpäi 14 lidnad oma enamba mi 100 tuh. eläjidenke. Lidnoiden eläjad ottas enamba ühesad kümnendest ristitištos.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkund šingotase korktoiden tehnologijoiden tegimištol. Izrail' om Olasižen alangišton analogaks, vl 2014 sen kompanijad otihe kahtent sijad verazmaižiden keskes Kitain jäl'ghe NASDAQ-biržan listingas.

Maižanduz ripub lujas reskveden tondaspäi. Sured rajadused oma pidamha armijad, jogavoččed andaks rahatomižed tuldas sihe AÜV:oiden rahvahanikoišpäi. Tel' Aviv sen ezilidnoidenke om ekonomižeks pälidnaks.

Kacu mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]

Palestin

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

↑ Izrailin ristitišton endustuz vn 2017 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Verazmalaižed radnikad i illegaližed immigrantad ei mülügoi sihe. Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita, no Päivnouzmaižen Jerusaliman ristitištonke.
↑ Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita.
↑ Izrailin Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Izrailin Valdkundan oficialine portal (gov.il). (evr.) (arab.) (angl.)
Izrailin parlamentan oficialine sait (knesset.gov.il). (evr.) (arab.) (angl.) (ven.)
Izrailin Statistine keskuzbüro (cbs.gov.il). (evr.) (angl.)

Izrail' Vikiaitas

	Azijan valdkundad
	Azijan valdkundad Afganistan \| Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) \| Armenii \| Azerbaidžan¹ \| Bahrein \| Bangladeš \| Brunei \| Butan \| Egipt² \| Filippinad \| Gruzii¹ \| Indii \| Indonezii³ \| Irak \| Iran \| Izrail' \| Japonii \| Jemen² \| Jordanii \| Kambodž \| Kazahstan¹ \| Katar \| Kipr¹ \| Kirgizstan \| Kitai \| Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund \| Korejan Tazovaldkund \| Kuveit \| Laos \| Livan \| Malaizii \| Mal'divan Sared \| Mjanmar \| Mongolii \| Nepal \| Oman \| Pakistan \| Päivnouzmaine Timor \| Saudan Arabii \| Singapur \| Sirii \| Šrilank \| Tadžikistan \| Tailand \| Turkanma¹ \| Turkmenistan \| Uzbekistan \| Venäma¹ \| Vjetnam
	¹ Om Evropas mugažo. ² Om Afrikas mugažo. ³ Om Valdmerimaiš mugažo.

[1] Izrailin ristitišton endustuz vn 2017 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Verazmalaižed radnikad i illegaližed immigrantad ei mülügoi sihe. Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita, no Päivnouzmaižen Jerusaliman ristitištonke.

[3] Jordan-jogen Päivlaskmaižen randan i Gazan sektoran territorijoita.

[4] Izrailin Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]