Iordanii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Iordanijan Hašimitoiden Kunigahuz
المملكة الأردنية الهاشمية
(Al' Mamläka Al' Urdunija Al' Hašimija)
 Flag
Flag of Jordan.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Jordan.svg
Pälidn Amman
Eläjiden lugu (2012) 6 259 932[1] ristitud
Pind 89 342[2] km²
Iordanijan Hašimitoiden Kunigahuzالمملكة الأردنية الهاشمية(Al' Mamläka Al' Urdunija Al' Hašimija)
Kel' araban
Valdkundan pämez' Abdalla II
Päministr Abdalla Al' Nussur
Religii islam
Valüt iordanijan dinar (JOD)
Internet-domen .jo
Telefonkod +962
Aigvö UTC+2

Iordanii (arab. الأردن Al' Urdun), oficialižikš Iordanijan Hašimitoiden Kunigahuz (arab. المملكة الأردنية الهاشمية Al' Mamläka Al' Urdunija Al' Hašimija), om valdkund Suvipäivlaskmpol'žes Azijas. Sen pälidn da kaikiš järedamb lidn om Amman.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1946 semendkun 25. päiväl Iordanii tedoti ripmatomut Sures Britanijaspäi.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Iordanijan topografine kart.

Iordanii om röunoiš Izrailinke (röunan piduz — 307 km) da Palestinanke (148 km) päivlaskmas (Iordan-jogi röunaks), Sirijanke pohjoižes (379 km), Irakanke pohjoižpäivnouzmas (179 km), Saudan Arabijanke päivnouzmas da suvipäivnouzmas (731 km). Ühthine röunoiden piduz — 1744 km. Iordanijan randad lainištab Rusttan meren Akab-laht agjahižes suvipäivlaskmas. Merirandan piduz om vaiše 26 km.

Letkesižed rahvahatomad mad mägiplatol 700-1200 metrad korktusenke ottas läz 90% Iordanijan territorijad. Man päivlaskmas om mägid. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Džabal' Umm Ad Dami-mägi, 1854 m mail'man meren pindan päl. Kaikiš alahaižemb čokkoim om Umbemeren randpol', 427 metrad valdmeren pindan al. Kaikiš pidembad joged oma Iordan da sen ližajoged (Jarmuk da Jabbok (Ez Zark)).

Iordanijan kaikel territorijal om kuiv (100 - 400 mm sadegid vodes) da räk. Man päivlaskmas klimat om Keskmeren subtropine. Letkesižiden rahvahatomiden maiden kuiv klimat om päivnouzmas da suves. Halad oleskeldas mägil tal'vel.

Londuseližed pävarad oma fosforitad da kaliisol; erased toižed varad: vas'k, marganc.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Iordanijan rahaazjoiden ministrusen pert' Ammanas.

Iordanii om unitarine parlamentine (dualistine) konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om kunigaz. Hän paneb kaikid sudijoid, muhafaziden gubernatorid, päministrad da ministrišton ühtnijoid radsijaha. Kunigaz om armijan päkäsknik, hän-žo kaikid käskusen projektad allekirjutab. Ku ei allekirjuta, ka Nacionaline Suim voib heitta kunigahan kel'don (pidab äniden kaks' koumandest).

Parlament om kaks'kodine Iordanijan Rahvahan Suim (arab. مجلس الأمة Mažlis Al' Umma). Üläkodi om Ajaniden Suim (arab. مجلس الأعيان Mažlis Al' Aiajan), se mülüb 40 ühtnijad (kunigaz paneb ajanikš). Alakodi om Ezitajiden Kodi (arab. مجلس النواب Mažlis Al' Nuvab), se mülüb 110 deputatad (104 heišpäi kaik rahvaz valičeb 4 vodeks, 6 našt valitas eriži; om kvot 9 hristanuskojiden täht da 3 čerkesalaižiden täht).

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Iordanijan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Iordanii jagase 12 agjaha (muhafaz:ha). Niid alajagadas 54 ümbrikho (nahia:ha).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Iordanijas elädas iordanijalaižed.

Iordanijan toižed sured lidnad (enamba 200 tuh. rist., 2011[3], surembaspäi penembha): Ez Zark, Irbid, Ar Rusaif, El' Kuveisim, Halda Va Tila El' Ali. Vl 2013 kaikes valdkundas oli 178 lidnad, niiden keskes 57 lidnad enamba 15 tuhad eläjidenke.

Rahvahanižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 Iordanijan päeksport oli himižed heretused (läz 20%), zelläd (10%), sobad (läz 10%), fosfatad (6%); toine eksport — maplodud (4%), kuld (4%), alüminii (2%), avtod da niiden palad (2%), vanuim da optine kabel' (2%), vilugoitimed da likutimed (2%).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Vn 2012 vilikun 1. päivän Iordanijan muhafaziden ristitišt. — Iordanijan statistikan departament (dos.gov.jo).
  2. Iordanijan pind. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  3. Jordan: largest cities and towns and statistics of their population (1994, 2004, 2013). — World-gazetteer.com. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Iordanii | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.