Jordanii

Jordanijan Hašimitoiden Kunigahuz
المملكة الأردنية الهاشمية
*(Al' Mamläka Al' Urdunija Al' Hašimija)*
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Amman
Eläjiden lugu (2018)	10,458,413 ristitud
Pind	89,342 km²
Kel'	araban
Valdkundan pämez'	Abdalla II
Päministr	Džafar Hassan
Religii	islam
Valüt	jordanijan dinar (د.أ, JD) (JOD)
Internet-domen	.jo
Telefonkod	+962
Aigvö	UTC+2

Jordanii (arab.: الأردن Al' Urdun [al.ʔʊr.dʊn]), oficialižikš Jordanijan Hašimitoiden Kunigahuz (arab.: المملكة الأردنية الهاشمية Al' Mamläka Al' Urdunija Al' Hašimija), om valdkund Suvipäivlaskmpol'žes Azijas. Sen pälidn da kaikiš järedamb lidn om Amman.

Istorii

Vn 1946 25. päiväl semendkud Jordanii tedištoiti ripmatomudes Sures Britanijaspäi.

Valdkundan ezmäine Konstitucii oli väges vspäi 1946. Nügüdläine kahtenz' lugul Konstitucii^[2] om vahvištadud vl 1952, vajehtihe sidä kaks'toštkümne kerdad, vn 2016 versii om väges.

Geografijan andmused

Jordanii om röunoiš Izrailinke (röunan piduz — 307 km) da Palestinanke (148 km) päivlaskmas (Jordan-jogi röunaks), Sirijanke pohjoižes (379 km), Irakanke pohjoižpäivnouzmas (179 km), Saudan Arabijanke päivnouzmas da suvipäivnouzmas (731 km). Ühthine röunoiden piduz — 1744 km. Jordanijan randad lainištab Rusttan meren Akab-laht agjahižes suvipäivlaskmas. Merirandan piduz om vaiše 26 km.

Letkesižed rahvahatomad mad mägiplatol 700..1200 metrad korktusenke ottas läz ühesad kümnendest Jordanijan territorijaspäi. Om mägid man päivlaskmas. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Džabal' Umm Ad Dami-mägi, 1854 m mail'man valdmeren pindan päl. Kaikiš alahaižemb čokkoim om Umbemeren randpol', 427 metrad valdmeren pindan al. Kaikiš pidembad joged oma Jordan-jogi da sen ližajoged (Jarmuk da Jabbok (Ez Zark)). Saum vezid — 0,6 % (540 km²).

Jordanijan kaikel territorijal om kuiv (100..400 mm sadegid vodes) da räk. Man päivlaskmas klimat om Keskmeren subtropine. Letkesižiden rahvahatomiden maiden kuiv klimat om päivnouzmas da suves. Halad oleskeldas mägil tal'vel.

Londuseližed pävarad oma fosforitad da kaliisol; erased toižed varad: vas'k, marganc.

Politine sistem

Jordanii om unitarine parlamentine (dualistine) konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om kunigaz, Abdalla II vspäi 1999. Hän paneb kaikid sudijoid, agjoiden (muhafaziden) gubernatorid, päministrad (arab.: رئيس وزراء الأردن Rajijs vuzara al' Urdun) da ministrišton ühtnijoid radsijaha. Kunigaz om armijan päkäsknik, hän-žo allekirjutab kaikid käskusen projektoid. Ku eile allekirjutandad, ka Nacionaline Suim voib heitta kunigahan kel'don (pidab äniden kaks' koumandest).

Parlament om kaks'kodine Jordanijan Rahvahan Suim (arab.: مجلس الأمة Mažlis Al' Umma) 195 ühtnijanke. Üläkodi om Ajaniden Suim (arab.: مجلس الأعيان Mažlis Al' Aiajan), se mülütab 65 ühtnijad-ajanad, sidä kesken kunigaz paneb nell'kümned mest. Alakodi om Ezitajiden Kodi (arab.: مجلس النواب Mažlis Al' Nuvab), kogoneb 138 deputataspäi, kaik rahvaz valičeb heid nelläks vodeks, 97 ristitud valičesoiš sijaližiš ümbrikoiš i 41 ühtnijad — nacionaližes ümbrikos; om kvotid: kahesatoštkümne našt, seičeme hristanuskojad, kaksin čerkesalaižed i čečenalaižed.

Parlamentan alakodin järgenduseližed valičendad oliba vn 2024 10. päiväl sügüz'kud. Džafar Hassan radab päministran vn 2024 sügüz'kun 15. päiväspäi. Edeližed päministrad oma Bišer Al'-Hasauna (radoi vn 2020 redukun 12. päiväspäi), Omar Razzaz (14. kezaku 2018 — 12. reduku 2020).

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Jordanijan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Jordanii jagase kaks'toštkümneks agjaks (muhafazaks). Alajagadas niid 54 ümbrikoks (nahia:ks).

Eläjad

Jordanijas elädas jordanijalaižed. Vl 2012 valdkundan eläjiden lugu oli 6,259,932 ristitud^[3]. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd', se ližadui lujas immigracijan tagut Sirijaspäi.

Rahvahad (2015): jordanijalaižed — 69,3 %, sirijalaižed — 13,3 %, palestinalaižed — 6,7 %, egiptalaižed — 6,7 %, irakalaižed — 1,4 %, toižed rahvahad — 2,6 % (heiden kesken armenijalaižed i čerkesalaižed).

Uskondan mödhe (2010): islamanuskojad — 97,2 % (oficialine religii, sunnitad päpaloin), hristanuskojad — 2,2 %, buddistad — 0,4 %, induistad — 0,1 %, toižed uskondad da märhapanendata — 0,1 %.

Jordanijan toižed sured lidnad (enamba 200 tuh. ristituid vl 2011^[4], surembaspäi penembha): Ez Zark, Irbid, Ar Rusaif, El' Kuveisim, Halda Va Tila El' Ali. Vl 2013 oli 178 lidnad kaikes valdkundas, niiden keskes 57 lidnad enamba 15 tuhad eläjidenke.

Rahvahanižanduz

Jordanii om keskmäižen šingotesen industrialine valdkund, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 53,57 mlrd. US$ ekvivalentas (91. sija mail'mas; US$4,705 ühtele hengele, 117. sija) vai 141,19 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (91. sija mugažo; US$12,402 ühtele hengele, 112. sija). Maižanduz ei ole šingotadud londusen arvoimižiden tagut. Znamasine irdpol'ne velg (kogosüdäiproduktan 96 % surtte vl 2017) telustab teravale šingotesele. Industrijan päsarakod oma kaivuztegimišt (fosfatoiden samine), kivivoin ümbriradmine, himine (potaš, heretused, anorganižed substancijad), farmaceftine, kebn tegimišt (sidä kesken sobiden omblend), informacižed tehnologijad, turizm. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.

Kogosüdäiproduktan palad (2017): maižanduz 4,5 %, tegimišt 28,8 %, holitišiden sfer 66,6 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (vn 2013 andmused): maižanduz 2 %, tegimišt 20 %, holitišiden sfer 78 %.

Vl 2012 valdkundan päeksport oli himižed heretused (läz 20 %), zelläd (10 %), sobad (läz 10 %), fosfatad (6 %); toine eksport — maplodud (4 %), kuld (4 %), alüminii (2 %), avtod da niiden palad (2 %), vanuim da optine kabel' (2 %), vilugoitimed da likutimed (2 %). Importan tavarad oma toreh kivivoi, kivivoin ümbriradmižen produktad, mašinansauvomižen produkcii, transportmašiništ, raud, villäd. Vl 2022 import ületi eksportad läz kahthe kerdha. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2021) oma Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (Jordanijan eksportan 26 % i importan 5,3 %), Saudan Arabii (Jordanijan eksportan 10,7 % i importan 13,8 %), Kitai (importan 17 %), Indii (eksportan 13,1 %), Araban Ühtenzoittud Emiratad (importan 10,9 %), Irak (Jordanijan eksportan 5,1 %).

Galerei

Jordanijan kunigahan oficialine rezidencii om Raghadan-pert'kulu, Amman. Sauvusen südäin vn 2006 kül'mkus
Jordanijan parlamentan sauvuz Ammanan municipalitetan Al'-Abdali-rajonas, semendku 2024
Jordanijan Keskuzbankan päfater Ammanas, semendku 2025
Valdkundan Röunantagaižiden azjoiden ministruz, Amman, viluku 2019
Jordanijan Nacionaline čomamahtoiden galerei, Amman, sügüz'ku 2013

Homaičendad

Irdkosketused

Jordanijan Tazovaldkundan ohjastusen oficialine portal (jordan.gov.jo). (arab.) (angl.)
Jordanijan Konstitucii kinghussein.gov.jo-saital. (angl.)
Jordanijan statistikan departament (dos.gov.jo). (angl.) (arab.)

Jordanii Vikiaitas

	Azijan valdkundad
	Azijan valdkundad Afganistan \| Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) \| Armenii \| Azerbaidžan¹ \| Bahrein \| Bangladeš \| Brunei \| Butan \| Egipt² \| Filippinad \| Gruzii¹ \| Indii \| Indonezii³ \| Irak \| Iran \| Izrail' \| Japonii \| Jemen² \| Jordanii \| Kambodž \| Kazahstan¹ \| Katar \| Kipr¹ \| Kirgizstan \| Kitai \| Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund \| Korejan Tazovaldkund \| Kuveit \| Laos \| Livan \| Malaizii \| Mal'divan Sared \| Mjanmar \| Mongolii \| Nepal \| Oman \| Pakistan \| Päivnouzmaine Timor \| Saudan Arabii \| Singapur \| Sirii \| Šrilank \| Tadžikistan \| Tailand \| Turkanma¹ \| Turkmenistan \| Uzbekistan \| Venäma¹ \| Vjetnam
	¹ Om Evropas mugažo. ² Om Afrikas mugažo. ³ Om Valdmerimaiš mugažo.

[1] Jordanijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Jordanijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[stat12-3] Jordanijan muhafaziden ristitišt vn 2012 1. päiväl vilukud. — Jordanijan statistikan departament (dos.gov.jo).

[4] Jordan: largest cities and towns and statistics of their population (1994, 2004, 2013. Jordanii: kaikiš surembad lidnad da niiden ristitišton statistik). — «World-gazetteer.com»-saitan arhiv (archive.is). (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]