Jod

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
53
0
0
7
18
18
8
2
I
126,90447
Jod
Jodan kristallad.
Jodan spektran nägui pala.

Jod (Iiodum latinan kelel, amuižgrekan kelen ἰώδης-sanaspäi «zolotuhheinän mujun polhe», «ruskedsinine») om 53nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemenden gruppan päalagruppas, tabluden videndes periodas.

Jod om harv londuses, no voib löuta sidä kaikjal. Elementan pala Man kores — 0,46 grammad tonnas, merivedes — 20..30 mg tonnas. Ičesündui jod putub vaiše Italijas. Francijalaine Bernar Kurtua-himik avaiži jodan merišoll'oiden tuhkas vl 1811.

Nece om aktivine himižešti galogen. Jodan molekul om kaks'atomine — sen formul om I2.

Jod om tarbhaine mikroelement ristitun hibjan täht, no luja morim suriš lugumäriš. Surmaline doz om 3 g. Erased merišoll'od kogotas jodad 1 procenthasai.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Normaližiš arvoimižiš puhtaz jod om olmas muzahahkoikš kristallikš ruskedsiniženke metallhoštanke. Diamagnetik. Kristalline segluz om ortorombine. Jod tegeb ruskedsiništ purud (kändase gazaks), i sil luja harakterine paha haju om.

Atommass — 126,90447. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 4,93 g/sm³. Suladandlämuz — 386,85 K (113,7 C°). Kehundlämuz — 457,4 K (184,3 C°).

Londuseline jod kogoneb üks'jäižes stabiližes 127I izotopaspäi. Tetas 36 ratud radioaktivišt izotopad 108..126, 128..144 atommassanke, i 13 izomärad, kaikiš hätkemb om 129I 15,7 mln vozid pol'čihodamižen pordonke.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe pidatimiš i medicinas dezinfektoraks i tervehtamha rindhankatusenvuittušt raugud. Jodan purud ozutadas sormiden jäl'gid pindoil. Kävutadas tehmaha displeid nozolil kristallil.

Sadas kivivoin burauduzvezišpäi tobjimalaz. Mugažo Čili i Japonii sadas mineraloišpäi (lautarit, jodobromit) i merišoll'oišpäi.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]