Kürii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Kürijan spektr
96
2
9
25
32
18
8
2
Cm
247,0703
Kürii

Kürii (Cmcurium latinan kelel) om 96nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ei ole kürijad londuses, se om ratud transplutonine element. Amerikalaine himik Glenn Siborg da hänen kollegad Berklin tedoiduzkeskusespäi saiba kürijad ezmäižen kerdan vl 1944. Element om nimitadud Pjer i Marija Küri-tedomehiden muštoks.

Kürijan toksižuz om vähemb, mi neptunijal vai americijal.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kürii om radioaktivine hobedakaz metall. Kristalline segluz om kaksitadud geksagonaline.

Atommass — 247,0703. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 13,51 g/sm³. Suladandlämuz — 1613 K (1340 C°). Kehundlämuz — 3383 K (3110 C°).

Tetas 20 ratud radioaktivišt izotopad 233..252 atommassanke i niiden 4 izomärad, sidä kesken 8 izotopad (243..250) elädas enamba vot. Kaikiš hätkemb om 247Cm 15,6 mln vozid pol'čihodamižen pordonke.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Himižed reakcijad oma lantanoidoiden i americijan pojavad. Muigotandmärad: +6..+2, tobjimalaz +3.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kürijan potencialine leved kävutand om radioizotopižiš energijanpurtkiš, kompaktižes südäitukuižes reaktoras (likutimes). Hätken eläjad izotopad oma α-čihodamiženke tobjimalaz, sikš elementan toksižuz om vähemb.

Kaik kürii sädase atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin. Saihe kaikes aigas vaiše severz'-se kilogrammad (242 i 244 izotopad), grammad i milligrammad (toižed izotopad). Om tehnologijoiden sädamižen programid ližadamha kürijan samišt.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]