Mine sisu juurde

Samarii

Vikipedii-späi
Samarijan palaižed
62
0
2
8
24
18
8
2
Sm
150,36
Samarii

Samarii (Smsamarium latinan kelel) om 62nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

Ühthine ümbrikirjutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Element om harv Man kores (kahesa grammad tonnas).

Vozil 1878−1879 francižed himikad Pol' Emil' Lekok de Buabodran i Mark Delafonten avaižiba samarijan spektroskopijan abul. Hö analiziruiba samarskit-mineralad, sen formul om ((Y,Ce,U,Fe)3(Nb,Ta,Ti)5O16).

Fizižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Samarii om hobedaižvauged mametall. Om varmed radiacijad vaste.

Atommass — 150,36. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,520 g/sm³. Suladandlämuz — 1345 K (1072 C°). Kehundlämuz — 2173 K (1900 C°).

Kaik nell' stabilišt da koume vähäradioaktivišt izotopad mülüdas londuseližhe samarijha: 144Sm (3,07 %), 147Sm (14,99 %, pol'čihodamižen pord — 107 mlrd vozid, kändase neodimaks-143), 148Sm (11,24 %; T½=7 × 1015 vot, kändase neodimaks-144), 149Sm (13,82 %; T½ > 2 × 1015 vot), 150Sm (7,38 %), 152Sm (26,75 %), 154Sm (22,75 %). Sen ližaks, tetas 31 ratud radioaktivišt izotopad 128..143, 145, 146, 151, 153, 155..165 atommassanke, i niiden 12 izomärad. Kaikiš hätkembad oma samarii-146 68 mln i 103 mln vozid pol'čihodamižen pordonke (kodvad anttas erazvuiččid luguid, i se ei ole sel'gitadud völ), 151Sm (T½=94,6 vot) i samarii-145 (340 päivest). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 131..133, 135), α-čihodamižen (izotopad 146..148) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš prometijaks, jüžmakombad evropijaks, izotopad 146..148 neodimaks, izotopad 131..133 i 135 — prometijaks i neodimaks.

Himižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Samarii muigotub il'mas hilläšti. Ezmäi se katase Sm2O3-hapandusen kerthel, sid' kändase paikuižeks tuhkaks.

Ottas kävutamižhe ülävägeviden kaikenaigaižiden magnitoiden tehmižes. Hapandusel kreptas stöklid infrarusttad sädegoičendad vaste, kävutadas lämoinvastaižeks materialaks.

Samarijan monosul'fid (SmS) om andmiden aluz märičemha konstrukcijoiden mehanižid kingitesid. Sen monokristall generiruib termoELV 50 % TTV:nke, 130 C° lämudel — 67..85 %, mi endustab avarod ted elektrolikutimile avtoiden täht.

Mail'man vozne tehmine om severz'-se sadoid tonnad. Samarijan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.