Samarii
62 |
0
2 8 24 18 8 2 |
Sm 150,36 |
|
Samarii |
Samarii (Sm — samarium latinan kelel) om 62nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.
Ühthine ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Element om harv Man kores (kahesa grammad tonnas).
Vozil 1878−1879 francižed himikad Pol' Emil' Lekok de Buabodran i Mark Delafonten avaižiba samarijan spektroskopijan abul. Hö analiziruiba samarskit-mineralad, sen formul om ((Y,Ce,U,Fe)3(Nb,Ta,Ti)5O16).
Fizižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Samarii om hobedaižvauged mametall. Om varmed radiacijad vaste.
Atommass — 150,36. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,520 g/sm³. Suladandlämuz — 1345 K (1072 C°). Kehundlämuz — 2173 K (1900 C°).
Kaik nell' stabilišt da koume vähäradioaktivišt izotopad mülüdas londuseližhe samarijha: 144Sm (3,07 %), 147Sm (14,99 %, pol'čihodamižen pord — 107 mlrd vozid, kändase neodimaks-143), 148Sm (11,24 %; T½=7 × 1015 vot, kändase neodimaks-144), 149Sm (13,82 %; T½ > 2 × 1015 vot), 150Sm (7,38 %), 152Sm (26,75 %), 154Sm (22,75 %). Sen ližaks, tetas 31 ratud radioaktivišt izotopad 128..143, 145, 146, 151, 153, 155..165 atommassanke, i niiden 12 izomärad. Kaikiš hätkembad oma samarii-146 68 mln i 103 mln vozid pol'čihodamižen pordonke (kodvad anttas erazvuiččid luguid, i se ei ole sel'gitadud völ), 151Sm (T½=94,6 vot) i samarii-145 (340 päivest). Izotopad čihotas β- i protonižen (izotopad 131..133, 135), α-čihodamižen (izotopad 146..148) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš prometijaks, jüžmakombad evropijaks, izotopad 146..148 neodimaks, izotopad 131..133 i 135 — prometijaks i neodimaks.
Himižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Samarii muigotub il'mas hilläšti. Ezmäi se katase Sm2O3-hapandusen kerthel, sid' kändase paikuižeks tuhkaks.
Kävutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ottas kävutamižhe ülävägeviden kaikenaigaižiden magnitoiden tehmižes. Hapandusel kreptas stöklid infrarusttad sädegoičendad vaste, kävutadas lämoinvastaižeks materialaks.
Samarijan monosul'fid (SmS) om andmiden aluz märičemha konstrukcijoiden mehanižid kingitesid. Sen monokristall generiruib termoELV 50 % TTV:nke, 130 C° lämudel — 67..85 %, mi endustab avarod ted elektrolikutimile avtoiden täht.
Mail'man vozne tehmine om severz'-se sadoid tonnad. Samarijan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Samarii webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz samarijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
Samarii Vikiaitas |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|