Samarii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Samarijan palaižed.
62
0
2
8
24
18
8
2
Sm
150,36
Samarii

Samarii (Smsamarium latinan kelel) om 62nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Element om harv Man kores (8 grammad tonnas). Vozil 1878−1879 francijalaižed himikad Pol' Emil' Lekok de Buabodran i Mark Delafonten avaižiba samarijan spektroskopijan abul. Hö analiziruiba samarskit-mineralad — sen formul om ((Y,Ce,U,Fe)3(Nb,Ta,Ti)5O16).

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Samarii om hobedaižvauged mametall. Om varmed radiacijad vaste.

Atommass — 150,36. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,520 g/sm³. Suladandlämuz — 1345 K (1072 C°). Kehundlämuz — 2173 K (1900 C°).

Nell' stabilišt izotopad da koume vähänradioaktivišt izotopad mülüdas londuseližhe samarijha: 144Sm (3,07%), 147Sm (14,99%, pol'čihodamižen pord — 106 mlrd vozid), 148Sm (11,24%; T½ — 7 × 1015 vot), 149Sm (13,82%; T½ > 2 × 1015 vot), 150Sm (7,38%), 152Sm (26,75%), 154Sm (22,75%). Sen ližaks, tetas 31 ratud radioaktivišt izotopad 128..143, 145, 146, 151, 153, 155..165 atommassanke, i 12 izomärad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Samarii muigotub il'mas hilläšti. Ezmäi se katase Sm2O3-hapandusen kerthel, sid' kändase paikuižeks tuhkaks.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas kävutamižhe ülävägeviden kaikenaigaižiden magnitoiden tehmižes. Hapandusel kreptas stöklid infrarusttad sädegoičendad vaste, kävutadas lämoinvastaižeks materialaks.

Samarijan monosul'fid (SmS) om andmiden aluz märičemha konstrukcijoiden mehanižid kingitesid. Sen monokristall generiruib termoELV 50% TTV:nke, 130 C° lämudel — 67..85%, mi endustab avarod ted elektrolikutimile avtoiden täht.

Mail'man vozne tehmine om severz-se sadad tonnoid. Samarijan päeksportör — Kitai, mugažo om löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]