Skandinavii

Skandinavii sen ümbrištonke

Skandinavii (dan. i roč.: Skandinavien, norv.: Skandinavia) om istoriž-kul'turine region Evropan pohjoižes. Mülütab Jutlandijan i Skandinavijan pol'sarid, mugažo lähižid penid sarid.

Etimologii

Kaks' parallelid om nimel. Latinine Scadinauia mainitase Plinii Vanhembal (1. voz'sada meiden erad) i korreliruib ezigermaniženke *skaþinawjō «Skadi(-jumalnaižen) sar'». Edel Keskaigad verazmalaižed lugiba Skandinavijad sareks, i sen Ročinman suvipala oli mugoižen edel pol'saren edesišt libundad ezimeletaden.

Kahtenz' parallel' om Ročinman suvižen istorižen Skanii vai Skone-agjan nimehe sidodud. Skone-nimituz kulub kut Skaney amuižislandijan keles, sen -ey-komponent znamoičeb «sar'».

Valdkundad da territorijad

Skandinavijas om koume valdkundad:

• Norvegii Norvegii (päiči Špicbergenad)
• Ročinma Ročinma
• Danii Danii (Grenlandata)

Mülütadas Surhe Skandinavijha nenid valdkundoid da territorijoid, mi läheneb tärtust «Evropan Pohjoižmad»-el'gendusenke:

• Suomenma Suomenma
• Islandii Islandii
• Fareran Sared
• Alandan Sared

Skandinavijan i Suomenman ühthine tärtuz om Fennoskandii. Geografižikš Skandinavii om Skandinavijan pol'sar' vaiše.

Londuseližed objektad

Regionan kaikiš korktemb čokkoim om Gal'höpiggen-mägi 2469 m ü.m.t. kortte Norvegijan suvipalas. Kaikiš surembad londuseližed järved sijadasoiš Ročinman suves: Venern (5650 km², 153 km³), Melaren, Vettern, Jel'maren.

Eläjad

Koumen valdkundan ühthine ristitišt om 21 mln eläjid (2017), heiden tobj pala eläb suves i pidust' mererandad.

Igähižed rahvahad oma ročilaižed, norvegijalaižed i danijalaižed, mugažo suomalaižed i saamalaižed Ročinman da Norvegijan pohjoižes. Danijan, ročinman i norvegijan keled libuiba ühthižes amuižskandinavijan kelespäi.