Indii (himine element)

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Puhtaz indii.
49
0
0
3
18
18
8
2
In
114,818
Indii

Indii (Inindium latinan kelel) om 49nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumanden gruppan päalagruppas, tabluden videndes periodas.

Element vasttase Man kores koume kerdad paksumb mi hobed, indijan pala — 0,21 grammad tonnas, voib löuta sidä puhthas olendas. Germanijalaižed Ferdinand Raih- i Teodor Rihter-himikad avaižiba indijan vl 1863 spektroskopijal, erigoitiba puhtast metallad vodes sen jäl'ghe. Om nimitadud indigo-mujun jonon spektras tagut.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Indii om tagokaz, lujas pehmed hobedaižvauged metall. Kändase üläveimeks 3,41 K lämudel.

Atommass — 114,818. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 7,31 g/sm³. Suladandlämuz — 429,32 K. Kehundlämuz — 2353 K.

Londuseline indii kogoneb kahtes izotopaspäi: stabiline 113In (4,29%) i β-vähänradioaktivine 115In (95,71%, T½ — 4,4 × 1014 vot). Sen ližaks tetas 37 ratud radioaktivišt izotopad 97..112, 114, 116..135 atommassanke i niiden 47 izomärad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Indijan himižed ičendad lujas koskudas alüminijan da gallijan ičendoihe. Eile reakcijoid muglidenke. Muigotandmär oleleb +1..+3. Palab siniženke leskusenke il'mas enamba 800 C° lämudel i sädab hapandust.

Samine da kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sadas indijad cinkan kivendon ümbriradmiženke tobjimalaz. Kävutadas metallan enamba pol't tehmaha sensorekranid. Pätegijad vl 2016 — Kitai (290 tonnad) i Suvikorei (195 tonnad), arv — 240 US$ kilogrammas (2016).

Ei ole löutud indijan biologišt rolid.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]