Itterbii

Itterbijan pallišk

70	0 2 8 32 18 8 2
Yb 173,045
Itterbii

Itterbii (Yb — ytterbium latinan kelel) om 70nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses, pala Man kores — 3 grammad tonnas.

Šveicarine Žan Šarl' de Marin'jak-himik avaiži itterbijan vl 1878. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, erbii, ittrii).

Fizižed ičendad

Itterbii om tagokaz notked hoštai hobedakaz mametall. Oleskeleb koumes kristalližes nägus: α-Yb geksagonaliženke seglusenke (6,903 g/sm³), β-itterbii kaikiš kinktembanke seglusenke (6,966 g/sm³) i γ-itterbii kubiženke seglusenke (6,57 g/sm³), toižetamine α↔β tegese −13 C° lämudel, β↔γ — +795 C°.

Atommass — 173,045. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,9654 g/sm³. Suladandlämuz — 1097 K (824 C°). Kehundlämuz — 1469 K (1196 C°).

Londuseline itterbii kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi: ¹⁶⁸Yb (0,13%), ¹⁷⁰Yb (3,02%), ¹⁷¹Yb (14,21%), ¹⁷²Yb (21,75%), ¹⁷³Yb (16,1%), ¹⁷⁴Yb (31,9%) i ¹⁷⁶Yb (12,89%). Tetas 27 ratud radioaktivišt izotopad 148..167, 169, 175, 177..181 atommassanke, i 12 izomärad, niiden keskes kaikiš hätkemb om ¹⁶⁹Yb-izotop 32 päiväd pol'čihodamižen pordonke.

Kävutand

Ottas kävutamižhe itterbijad atomenergetikas, elektronikas, optikas i magnitoiden tehmižes.

Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om sen löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused

• Itterbii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz itterbijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)