Itterbii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Itterbijan pallišk.
70
0
2
8
32
18
8
2
Yb
173,045
Itterbii

Itterbii (Ybytterbium latinan kelel) om 70nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi.

Element om harv londuses, pala Man kores — 3 grammad tonnas. Šveicarijalaine himik Žan Šarl' de Marin'jak avaiži itterbijan vl 1878. Nimitihe Itterbü-žilon mödhe Stokhol'man sarišton Resarö-sarel, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, erbii, ittrii).

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Itterbii om tagokaz notked hoštai hobedakaz mametall. Oleskeleb koumes kristalližes nägus: α-Yb geksagonaliženke seglusenke (6,903 g/sm3), β-itterbii kaikiš kinktembanke seglusenke (6,966 g/sm3) i γ-itterbii kubiženke seglusenke (6,57 g/sm3), toižetamine α↔β tegese −13 C° lämudel, β↔γ — +795 C°.

Atommass — 173,045. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 6,9654 g/sm³. Suladandlämuz — 1097 K. Kehundlämuz — 1469 K.

Londuseline itterbii kogoneb seičemes stabiližes izotopaspäi: 168Yb (0,13%), 170Yb (3,02%), 171Yb (14,21%), 172Yb (21,75%), 173Yb (16,1%), 174Yb (31,9%) i 176Yb (12,89%). Tetas 27 ratud radioaktivišt izotopad 148..167, 169, 175, 177..181 atommassanke, i 12 izomärad.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kävutadas itterbijad atomenergetikas, elektronikas, optikas i magnitoiden tehmižes. Metallan päeksportör — Kitai, mugažo om sen löudmižsijid AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.