Tehnecii

43	0 0 2 13 18 8 2
Tc 97,9072
Tehnecii

Tehnecijan spektran nägui pala

Tehnecii (Tc — technetium latinan kelel, amuižgrekan kelen τεχνητός-sanaspäi — «ratud») om 43nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan laptalagruppas, VIIB), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Tehnecii om kaikiš kebnemb element, kudambal ei ole stabiližid izotopoid. Sadas sidä radioaktivižiš jändusišpäi himižel mahtusel, se om ezmäine sinteziruidud element. Varadase mugažo atomreaktoriš. Saiba tehnecijad ezmäižen kerdan vl 1936 AÜV:oiden Berkli-laboratorijas molibdenan meton deiterijal bombardiruindal, no vaiše vn 1937 kezakus italijalaižed Karlo Perr'je i Emilio Džino Segre el'genziba necidä i löuziba 43. elementad meton tedoidusen aigan Palermo-lidnas.

Voib löuta tehnecijad Mal, uranan kivendoiš jäl'geks: 5 × 10⁻¹⁰ grammad uranan ühtes kilogrammas. Erasiden klassoiden tähthad mülütadas tehnecijad spektran mödhe.

Tehnecii om radiotoksine.

Fizižed ičendad

Tehnecii om hoštai radioaktivine hobedaižhahk päličmänendmetall.

Atommass — 97,9072. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 11,5 g/sm³. Suladandlämuz — 2430 K (2157 C°). Kehundlämuz — 4538 K (4265 C°).

Kaik 31 radioaktivišt izotopad oma löutud 85..115 atommassanke, da niiden 22 izomärad. Kaikiš hätkembad olijad izotopad oma tehnecii-97 da -98, niiden pol'čihodamižen pord om 4,21 i 4,2 millionad vozid, sid' ⁹⁹Tc (T_½=211,1 tuhad vozid). Radioaktivižed izotopad hajetas β- i protonižen (nomer 85), β- i neitronižen (nomerad 109..112) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš molibdenaks vai rutenijaks, tehnecii-100 — molembikš.

Kävutand

Kävutadas penid lugumärid südäielimiden medicinas oiktan diagnozan täht (radiodiagnostik), sidä kesken luiden i veren tedoiduses, rakan ecmižes.

Pertehnetatad (tehneciimuiktusen HTcO₄ solad) oma korrozijanvastaižidenke ičendoidenke, TcO₄⁻-ion om effektivižemb raudan i terasen korrozijan ingibitoraks mi ionad MnO₄⁻ i ReO₄⁻.

Voib kävutada erigoittud südäitukpoltusen jändusišpäi tehnecijad torhudeks samha rutenijad südäitukuižel transmutacijal.

Irdkosketused

Tehnecii Vikiaitas