Tehnecii

Tehnecii

43	0 0 2 13 18 8 2
Tc 97,9072
Tehnecii

Tehnecijan spektran nägui pala

Tehnecii (Tc — technetium latinan kelel, amuižgrekan kelen τεχνητός-sanaspäi — «ratud») om 43nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om seičemendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — seičemenden gruppan laptalagruppas), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Tehnecii om kaikiš kebnemb element, kudambal ei ole stabiližid izotopoid. Sadas sidä radioaktivižiš jändusišpäi himižel mahtusel, se om ezmäine sinteziruidud element. Varadase mugažo atomreaktoriš. Saiba tehnecijad vl 1936 AÜV:oiden Berkli-laboratorijas molibdenan meton deiterijal bombardiruindal, no vaiše vn 1937 kezakus italijalaižed Karlo Perr'je i Emilio Džino Segre el'genziba necidä i löuziba 43. elementad meton tedoidusen aigan Palermo-lidnas.

Voib löuta tehnecijad Mal, uranan kivendoiš jäl'geks: 5 × 10⁻¹⁰ grammad uranan 1 kilogrammas. Erasiden klassoiden tähthad mülütadas tehnecijad spektran mödhe.

Tehnecii om radiotoksine.

Fizižed ičendad

Tehnecii om hoštai radioaktivine hobedaižhahk päličmänendmetall.

Atommass — 97,9072. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 11,5 g/sm³. Suladandlämuz — 2430 K (2157 C°). Kehundlämuz — 4538 K (4265 C°).

Kaik 31 radioaktivišt izotopad oma olmas 85..115 atommassanke, da niiden 22 izomärad. Kaikiš hätkemb olijad izotopad oma tehnecii-97 da -98, niiden pol'čihodamižen pord om 4,21 i 4,2 millionad vozid.

Kävutand

Kävutadas penid lugumärid südäielimiden medicinas oiktan diagnozan täht.

Irdkosketused

• Tehnecii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz tehnecijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)