Amuižgrekan kel'

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Amuižgrekan kelen leviganduz amuižes mirus

Amuižgrekan kel' (ičeze nimituz: ἡ Ἑλληνικὴ γλῶσσα [γλῶττα] hē Hellēnikḗ glôssa [glôtta]) om üks' indoevropižiš kelišpäi, nügüdläižen grekan kelen ezikel'. Pagištihe sil Amuižen Grekanman kaikel territorijal i kolonijoil, se oli Rimalaižen imperijan kahteks oficialižeks keleks i aigaližen Päivnouzmaižen Rimalaižen imperijan päižeks keleks. Šingotihe kahtenden voz'tuhan augotišespäi (20. voz'sada EME) meiden eran 4. voz'sadahasai, sid' vajehtihe keskgrekan keleks.

Kirjkel' om grekan kirjamišton pohjal. Möhäižes pordos kävutihe ližaduzznamoid necen täht: ližahengaiduz virkandas, aspiratad i painendan koume toižendad. Kaikiš aigaližembad tekstad oma kirjutadud oiktalpäi hurale vai bustrofedonal, 4. voz'sadaspäi EME kirjutadas nügüdläižhe polehe vaiše.

Erazvuiččed paginad oliba olmas keles šingotesen jogahižel pordol.

Kelen olend i znamoičend[redaktiruida | redaktiruida purde]

Amuižgrekan kel' om Gomeran «Iliad»- i «Odissei»-poemiden originaline kel', mugažo Afiniden kuldaižen aigan filosofii i literatur oma sätud sil, Septuagint (Vanhan Zavetan känduz) i Uz' Zavet. Pagištihe kelel klassižen pordon polisoiš, Aleksandr Makedonskijan imperijas, diadohoiden car'kundoiš. Keskaigan kändihe Vizantijan kirjankelen ezikuvaks, sai klassižen kelen statusad Päivlaskmaižes Evropas Üdessündundan aigan, valatoiti uz'grekan kelen šingotest.

Nügüd'aigan kävutadas kel't Grekanman jumalanpertiš i jumalankodiš. Opetas amuižgrekan kel't tähäsai Grekanman školan keskmäižiš i vanhembiš klassoiš, Bel'gijan vanhembas školas, Alamaiden i Saksanman gimnazijoiš. Ottas openduzstandartaks Sokratan aigan attikan paginad tobjimalaz. Ortodoksine hengeline openduz mülütab Uden Zavetan aigan amuižgrekan kel't. Amuižgrekine vaihišt om nügüdläižen rahvahidenkeskeižen vaihišton aluseks latinižidenke sanoidenke kerdalaz, sen paloin tedoližed i tedoliž-tehnižed terminad. Amuižgrekan kelen openduz oli velgusine Päivlaskmaižen Evropan i Venäman imperijan gimnazijoiš da universitetoiš 19. voz'sadal. Gomeran sädused i klassižen pordon amuižgrekan literaturan kändused tegihe Evropan i Pohjoižamerikan kul'turižen tradicijan tetpaižeks palaks.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]



Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.