Nobelii

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Nobelii
102
2
8
32
32
18
8
2
No
259,1
Nobelii

Nobelii (Nonobelium latinan kelel) om 102nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period).

Ühthine ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ei ole nobelijad londuses. Se om ratud transfermine element. Ročilaižiden himikoiden grupp «avaiži» nobelijan vl 1957 i tariči nimen, no möhemba tedištihe, miše hö löuziba torijan üht izotopoišpäi. Nobelijan severziden-se izotopoiden atomad oma löutud nevondkundaližiden (Dubn) i amerikalaižiden (Berkli) tedomehiden töiš 1960-nzil vozil.

Element om nimitadud Al'fred Nobelän muštoks.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Nobelii om radioaktivine metall. Kristalline segluz om tahkoncentruidud kubine (endustuz).

Atommass — 259,1. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,9(4) g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1100 K (827 C°, ezimeletaden).

Kaik om 12 izotopad 250..260 da 262 atommassanke, i 3 izomärad (251m, 253m i 254m). Kaikiš hätkemban 259No-izotopan pol'čihodamižen pord om 58 minutad. Kahtenz' hätkte nobelii-255-izotop (pol'čihodamižen pord om 3,1 minutad) kävutase himijas paksumb, sikš miše om kebnemb sada sidä znamasižes verdas.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]