Ksenon

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Täuttud ksenonan plazmal stökolturud, ratas gazlasketusil.
54
0
0
8
18
18
8
2
Xe
131,293
Ksenon
Ksenonan spektr.

Ksenon (Xexenon latinan kelel) om 54nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahesanden gruppan päalagruppas, tabluden videndes periodas.

Element om harv londuses. Anglijalaižed himikad Uil'jam Ramzei i Moris Travers avaižiba ksenonan vl 1898 spektroskopijan abul kriptonan ližasegoituseks — il'man palaks (0,86 × 10−5 pala). Nimitihe amuižgrek.: ξένος-sanan mödhe «veraz».

Ksenonal ei ole nimittušt biologišt rolid. Gazan ingaläcii om tazostadud dopingha.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ksenon om inertine üks'atomine gaz mujuta, maguta da hajuta. Vauvhatub lasketuses ruskedsinižel mujul.

Atommass — 131,293. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 0 C°) — 0,005894 g/sm³; (nozolas olendas, −109 C°) — 2,942 g/sm³. Suladandlämuz — 161,3 K. Kehundlämuz — 166,1 K.

Londuseline ksenon kogoneb ühesas stabiližes izotopaspäi (kahtenz' element tinan jäl'ghe), atommassan mödhe: 124 (0,09%), 126 (0,09%), 128 (1,91%), 129 (26,4%), 130 (4,07%), 131 (21,23%), 132 (26,91%), 134 (10,44%), 136 (8,86%). Sen ližaks, tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 110..123, 125, 127, 133, 135, 137..147 atommassanke, i 12 südäitukušt izomärad.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ottas ksenonad kävutamižhe medicinas kuti narkoz, radioizotopoid — diagnostikas. Kävutadas elektrolampoiden gazaks. Ksenon om elektroreaktivižen likutimen radsubstancijaks. Ottas nozolad ksenonad lazeriden radümbrištoks.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]