Mine sisu juurde

Ksenon

Vikipedii-späi
Täuttud ksenonan plazmal stökolturud, ratas gazlasketusil.
54
0
0
8
18
18
8
2
Xe
131,293
Ksenon
Ksenonan spektr

Ksenon (Xexenon latinan kelel) om 54nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahesandestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan päalagruppas, VIIIA), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Element om harv londuses. Anglijalaižed himikad Uil'jam Ramzei i Moris Travers avaižiba ksenonan vl 1898 spektroskopijan abul kriptonan ližasegoituseks — il'man palaks (0,86 × 10−5 pala). Nimitihe amuižgrek.: ξένος-sanan mödhe ksenos «veraz».

Ksenonal ei ole nimittušt biologišt rolid. Gazan ingaläcii om tazostadud dopingha.

Fizižed ičendad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Ksenon om inertine üks'atomine gaz mujuta, maguta da hajuta. Vauvhatub lasketuses ruskedsinižel mujul.

Atommass — 131,293. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš, 0 C°) — 0,005894 g/sm³; (nozolas olendas, −109 C°) — 2,942 g/sm³. Suladandlämuz — 161,4 K (−111,75 C°). Kehundlämuz — 165,05 K (−108,1 C°).

Londuseline ksenon kogoneb ühesas londuseližes izotopaspäi (kahtenz' element tinan jäl'ghe niiden lugul), niišpäi seičeme stabilišt i kaks' vähäradioaktivišt, atommassan mödhe: 124 (0,09 %, T½=1,8·1022 vot, kändase telluraks), 126 (0,09 %), 128 (1,91 %), 129 (26,4 %), 130 (4,07 %), 131 (21,23 %), 132 (26,91 %), 134 (10,44 %), 136 (8,86 %, T½=2,165·1021 vot, kändase barijaks). Niiden ližaks, tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 110..123, 125, 127, 133, 135, 137..147 atommassanke, i 12 südäitukušt izomärad. Kaikiš hätkembad čihodajad izotopad oma 127Xe 36,35 päivest pol'čihodamižen pordonke, 133Xe (T½=5,25 päivest) i 122Xe (20,1 časud). Kaikiš hätkembad izomärad oma 131mXe (T½=11,84 päivest), 129mXe (8,88 päivest) i 133mXe (2,19 päivest). Radioaktivižed izotopad hajetas α-čihodamižen kal't (nomerad 108, 109), α- i β-čihodamižen kal't (nomerad 110..112), α-, β- i protonižen (nomerad 113, 115), β- i protonižen (nomer 117), β- i neitronižen (nomerad 141, 142, 144, 147) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš jodaks vai cezijaks, izotopad 108 i 109 — telluraks, izotopad 110..112, 117 — telluraks i jodaks, izotopad 113 i 115 — telluraks, jodaks i antimonijaks.

Ottas ksenonad kävutamižhe medicinas kuti narkoz, radioizotopoid — diagnostikas. Kävutadas elektrolampoiden gazaks. Ksenon om elektroreaktivižen likutimen radsubstancijaks. Ottas nozolad ksenonad lazeriden radümbrištoks.