Mine sisu juurde

Hil'nik

Vikipedii-späi
6
0
0
0
0
0
4
2
C
12,011
Hil'nik
Hil'nik nogen nägul
Diamant da grafit oma hilen allotropad.
Hil'nikan spektran nägui pala

Hil'nik (Ccarbonium latinan kelel) om kudenz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om nelländestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — nelländen gruppan päalagruppas, IVA), tabluden kahtendes periodas.

Ühthižed andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Hil'nikal om erazvuiččid allotropižid modifikacijoid: hil', nogi, diamant, grafit, karbin, hil'nikan nanotorvuded i m.e., kaik tetas 22 allotropišt modifikacijad. Ezmäižed nell' oma tetabad ristitkundale amussai.

Francine Antuan Lavuazje-himik el'genzi substancijad elementaks da nimiti sidä hil'nikaks (franc.: carbone) ičeze kirjas «puhthan hilen» sijas (fr. charbone pur) vl 1787. Britanine Smitson Tennant-himik sai joudjad hil'nikad ezmäižen kerdan vl 1791 pästten fosforan puruid kal'düd melan päl, sen reakcijan rezul'tat om kal'cijan fosfat i hil'nik. 18. voz'sadan lopus francine Lui Bernar Giton de Morvo-himik kändi diamantad grafitaks hillän lämbitusen tel, i sid' hil'muiktuseks[1].

Fizižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Allotropižiden formiden äjüz om olmas hil'nikan ičendan tagut säta erazvuiččid sidoid atomoiden keskneze. Hil'nik voib säta polimerižid čepiižid, sišpäi ühtnendoiden sur'kulu lugumär mülütab hil'nikad (hil'vezinikad, vauktušed, razvad, hil'vezikod), i organine himii tedoidab niid.

Atommass — 12,011 (izotopoiden londuseline segoituz). Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 2,25 g/sm³ (grafit). Sublimacijan lämuz — 3915 K (3642 C°), se om kaikiš korktemb tetabiden substancijoiden keskes.

Londuseližed izotopad: 12C (98,93 %, stabiline), 13C (1,07 %, stabiline), 14C (10−12, om levitadud Man atmosferas, radioaktivine, 5730 vot pol'čihodamižen pordonke). Sen ližaks 12 ratud izotopad oma 8..11, 15..22 atommassanke, severz'-se sekundad vai sen lühüdamb pol'čihodamižen pordonke. Ei ole izomärid.

Himižed ičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Hilen süttundan lämuz om 300..500 C° (andab tuhkad), grafitan 600..800 C° i diamantan 800..1000 C° (andab grafitad). Nened muigotandmärad oleldas: +4..−4.

Inertine substancii sädab reakcijoid lujas huldutamižes. Hil'nik endištab metalloid niiden hapandusišpäi metallurgijas. Reagiruib vedenke märitud arvoimižiš monohapandusen i vezinikan sandanke.

Kävutand[vajehta | vajehtada tekst]

Hil'nik om terasen (2,14 % i sen vähemba) i kaugedraudan (enamba 2,14 %) znamasižeks palaks. Ristitun hibjan videndez kogoneb hil'nikaspäi, ristit sab hil'nikan 300 grammad päiväs sömižen kal't.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Hil'nik-elementan avaidusen istorii Moskvan valdkundaližen universitetan, sen himižen fakul'tetan chem.msu.su-saital. (ven.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]