Hil'nik

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
6
0
0
0
0
0
4
2
C
12,011
Hil'nik
Hil'nik nogen nägul.
Diamant da grafit oma hilen allotropad.
Hil'nikan spektran nägui pala.

Hil'nik (Ccarbonium latinan kelel) om kudenz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om nelländestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — nelländen gruppan päalagruppas), tabluden kahtendes periodas.

Hil'nikal om erazvuiččid allotropižid modifikacijoid: hil', nogi, diamant, grafit, karbin, hil'nikan nanotorvuded i m. e. Ezmäižed nell' oma tetabad ristitkundale amussai. Francijalaine Antuan Lavuazje-himik el'genzi substancijad elementaks da nimiti sidä hil'nikaks (fr. carbone) ičeze kirjas «puhthan hilen» sijas (fr. charbone pur) vl 1787.

Fizižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Allotropižiden formiden äjüz om olmas hil'nikan ičendan tagut sädamha erazvuiččid sidoid atomoiden keskneze. Hil'nik voib säta polimerižid čepiižid, sišpäi ühtnendoiden sur'kulu lugumär mülüb hil'nikad (hil'vezinikad, vauktušed, razvad, hil'vezikod), i organine himii tedoidab niid.

Atommass — 12,011 (izotopiden londuseline segoituz). Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 2,25 g/sm³ (grafit). Sublimacijan lämuz — 3915 K (3642 C°).

Londuseližed izotopad: 12C (98,93%, stabiline), 13C (1,07%, stabiline), 14C (10−12 Man atmosferas, radioaktivine, 5730 vot pol'čihodamižen pordonke). Sen ližaks 12 ratud izotopad om olmas 8..11, 15..22 atommassanke, severz'-se sekundad vai sen lühüdamb pol'čihodamižen pordonke. Ei ole izomärad.

Himižed ičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Hilen süttundan lämuz om 300..500 C° (andab tuhkad), grafitan 600..800 C° i diamantan 800..1000 C° (andab grafitad). Muigotandmärad: +4..−4.

Inertine substancii sädab reakcijoid lujas huldutamižes. Hil'nik endištab metalloid niiden hapandusišpäi metallurgijas. Reagiruib vedenke märitud arvoimižiš monohapandusen i vezinikan sandanke.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Hil'nik om terasen (edel 2,14%) i kaugedraudan (enamba 2,14%) znamasižeks palaks. Ristitun hibjan videndez kogoneb hil'nikaspäi, sab 300 grammad päiväs sömižen kal't.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]